Živinorejsko kmetijstvo je eno največjih onesnaževalcev okolja.

Da lahko ljudje jedo meso, jajca in mlečne izdelke, je treba nahraniti in skrbeti za farme živine, hladiti njene izdelke, kar zahteva ogromne količine hrane, vode, energije in pridelovalnih površin.

Živali pridelajo 10 krat manj hrane kot jo pojedo, zato je potrebno toliko krat več pridelovalne površine, toliko krat več energije za žetev, toliko krat več vode, toliko krat več pesticidov, ..itd.

10 njiv zadostuje za:

Ta potratna praksa je prisilila živalsko industrijo v izkoriščanje vse več in več površine, zato so gozdove, močvirja in druge naravne ekosisteme, zdesetkali in spremenili v polja in pašnike. Tako je v Ameriki kar 87% vseh pridelovalnih površin namenjeno proizvodnji hrane za živali. Človek z mesno dieto porabi toliko zemeljske površine, kot bi bilo dovolj za 15 vegetarijancev. (Na pol hektarja zemlje lahko pridelamo 9000kg krompirja a le 75kg govedine.)

Vsak vegetarijanec vsako leto reši 1/2 hektarja dreves. Na milijone hektarjev (v Ameriki 100 milijonov hektarjev) gozdov je bilo spremenili v polja za pridelavo krme za živali. Vsakih osem sekund uničijo še 1/2 hektarja gozda. Tudi tropski pragozd uničujejo in spreminjajo v polja. Za pridelavo enega hamburgerja je treba zravnati kar 5 kvadratnih metrov tropskega pragozda.

Živali s farm so požrešne uporabnice vode, zato porabi človek z rastlinsko prehrano dnevno 90% manj vode, kot človek z mesno prehrano. (100 krat več vode je potrebno za pridelavo enega kg mesa, kot za pridelavo kg pšenice.)

Reja živali za hrano zahteva kar 1/3 vseh porabljenih surovih materialov in goriv. Za izdelavo enega samega hamburgerja potrošimo toliko goriva, da bi lahko z majhnim avtom prevozili 30km in dovolj vode za 17 tuširanj.

V Ameriki živali pojedo več kot 85% pridelane koruze, 80% soje in 95% ovsa. Vsa živina na svetu porabi dnevno po kalorijskih potrebah ekvivalentno 8.7miljard ljudem, več kot vsa človeška populacija.

Farme proizvedejo dnevno velike količine urina in iztrebkov, kar 23kg na eno kravo. Ti odpadki pronicajo v tla in se izpirajo v reke in jezera, kar povzroča v vodah povečane količine nitratov, fosfatov, amoniaka, bakterij in zmanjšuje klično kisika v vodi. Tako onesnaževanje ubija živali in rastline v vodi. Po podatkih 'Environmental Protection Agency' povzročajo farme zraven človeka največje emisije metana, kar prispeva k nastajanju učinka tople grede in s tem klimatskih sprememb.

V Sloveniji nastane 150 ton odpadkov živalskega izvora dnevno, iz katerih predelajo 30 ton kostne moke, ki jo je treba uničiti. Slovenske sežigalnice ne morejo dnevno vsega sežgati, zato morajo kostno moko sežigati v tujini.

Če bi vsak Američan zmanjšal porabo mesa za 5%, kar bi pomenilo en mesni obrok manj na teden, bi prihranili dovolj žitaric, da bi lahko vsak dan nahranili 25 milijonov lačnih ljudi. Veliko držav v razvoju je razširilo svojo mesno pridelavo, medtem ko pa njihovi ljudje stradajo.

Za tiste, ki skrbijo za okolje je zmanjševanje porabe živalskih izdelkov ravno tako pomembno, kot zmanjševanje uporabe avtomobilov.