Gozdna učna pot SVEČINA - KOPICA

Gozdna učna pot Svečina - Kopica poteka po skrajnem zahodnem delu Slovenskih goric, ki tu mejijo na Kozjak.

Slovenske gorice se širijo med Dravo in Muro. Značilno podobo jim daje valovit, gričevnat svet, katerega najvišji vrhovi segajo nekaj nad 400 m nadmorske  višine. So pestro razgibane. Skoznje tečeta le dve reki - Pesnica in Ščavnica, ki zbirata na gosto razbrazdane potoke. V nekaj tisočletjih je človek rodovitnemu svetu Slovenskih goric ustvaril današnjo podobo: na dnu dolin in ravneh prevladujejo poljedelske površine, na manj strmih pobočjih travniki, pašniki  in sadovnjaki. Zelo strme prisojne lege pa zaraščajo vinogradi - Slovenske gorice so vinorodna pokrajina.

Značilno etnografsko podobo jim dajeta klopotec in viničarije.

Kratek opis poti:

Učna pot je dolga 2  km. Začetek poti je pri Svečinskem gradu (304 m nm.v.), ki ima pestro zgodovino. Zgrajen je bil v 12. stoletju, danes pa služi v prosvetne namene. Pot se konča na Kopici (422 m nm.v.) priljubljeni izletniško - razgledniški točki  Slovenskih goric. Tu je tudi vinogradniški muzej, ki si ga lahko ogledate ob koncu tedna pod vodstvom Turističnega društva Svečina. Vračate se lahko mimo Krenove kmetije v Svečino ali po isti poti nazaj do Svečinskega gradu.

Na poti je 10 stojišč, ki so označena s tablami.

Pot nas vodi skozi izjemno pester slovenjegoriški gozd, kjer spoznavamo drevesne in grmovne vrste,  log jelše in jesena, rast drevesa, omejek, gozdi rob in krajinske značilnosti Slovenskih goric. Posebne pozornosti je deležen stari hrast - očak Slovenskih goric. Hrastov list z želodom (graden) je tudi zaščitni znak gozdne učne poti Svečina - Kopica.

Kontaktna oseba na OE:

 Hedvika Jenčič, dipl.inž.gozd.

Tel.: 062 / 227 - 367

 [OE Maribor] [Odseki] [Prispevki] [K Enote] [Učne P] [Povezave] [Avtor]  [Razstava] [Divjad] [Deutsch] [English]