|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Krajevna enota Ptuj je razdeljena na 7 revirjev. Javno gozdarsko slubo opravljajo 3 diplomirani inenirji gozdarstva in 6 gozdarskih tehnikov. Obsega teritorije obin Destrnik, Dornava, Gorinica, Hajdina, Jurinci, Kidrievo, Majperk, Markovci, Mestne obine Ptuj, Podlehnik, , Sv. Andra, Videm pri Ptuju, Trnovska vas, Zavr in etale. Uradne ure za stike z lastniki gozdov so vsaki delovni ponedeljek in sredo med 7. in 8. uro na sedeu krajevne enote, ter na terenu po sedeih obin ali krajevnih skupnosti po znanem urniku. Ptujsko podroje zajema obrobje Panonske niine, z ravninama Dravskega in Ptujskega polja, grievje Slovenskih goric, hribovje Haloz, ter predgorski svet Maclja in Donake gore od 220 m do 882 m nadmorske viine. Letnih 1000 mm padavin na m2 z ugodno razporeditvijo v rastni dobi (60%), ki traja od aprila do septembra, glede na geoloko podlago in dani relief pogojuje veliko ekoloko pestrost gozdov.V poplavnem pasu ob reki Dravi so logi vrb in topol. Na dvignjeni niini jim sledijo hrastovi in borovi gozdovi. Grievje in hribovje poraajo bukovi gozdovi, ki so kljub svoji navidezni enolinosti ekoloko zelo pestri, saj se glede na spreminjajoe naravne danosti v njih v manjem ali vejem deleu pojavlja e 30 drugih drevesnih vrst. Gozdovi poraajo 19.923 ha povrin (od 64.525 ha ), tako da je gozdnatost pokrajine 31%. Najnija je na Ptujskem polju, kjer je 14%, ter najvija v Zahodnih Halozah, kjer je 60%. Gozdnatost se v zadnjem stoletju zaradi lovekovih posegov ni veliko spreminjala. Kot zanimivost - na prodnem delu Dravskega polja se je gozdnatost v zadnjih 170. letih poveala iz 14% na 24%. Zasebnih gozdov je 79% gozdne povrine, dravnih gozdov pa 21%. Zasebni gozdovi so v lasti 12.344 posestnikov, tako da prevladuje drobna lastnika posest ( 1,28 ha ). Kar 58% povrine gozdov je v lasti lastnikov z manj kot 3,00 ha gozdne posesti, kar zelo oteuje usklajevanje potreb lastnikov gozdov po lesu z zagotavljanjem okoljskih funkcij in vlog gozda. Na 1 ha povrine gozdov je povpreno 205 kubinih metrov(m3) lesne zaloge(prostornine stojeega drevja), na kateri letno priraste 6,3 m3 novega lesa. Maksimalni moni letni posek v gozdovih je 70.351 m 3, kar je 57% prirastka. V letu 1998 je bilo v dravnih gozdovih posekano 9.567 m3 lesa drevja in opravljenih 794 delovni dnini na obnovi, negi in varstvu gozdov.V zasebnih gozdovih je bilo v letu 1998 posekano 16.684 m 3 lesa drevja in s pomojo stimulacij opravljenih 742 delovnih dnin na obnovi , negi in varstvu gozdov Razprostranjenost pomembnih skupin gozdov (% povrine): vrbovi in topolovi logi 4%, dobovi gozdovi 3%, gozdovi gradna in belega gabra 6%, niinski bukovi gozdovi 70%, borovi gozdovi 12%, jelovi gozdovi 1%, smrekovi gozdovi 1%, gorski bukovi gozdovi 1%, ostle 2%. Drevesna sestava gozdov (% lesne za loge): 21% iglavci (rdei bor 14%, smreka 4%, macesen 1%, jelka 1%, ostali 1%), 79% listavci(bukev 44%, graden 12%, dob 2%, domai kostanj 7%, robinija 2%. beli gaber 6%, rna jela 2%, enja 1%, gorski javor 1%, ostali 2%). Naravna sestava gozdov je spremenjena na 38% povrine, neskladnost z naravno sestavo je 20%. Na podroju K.E. Ptuj je 85,4 km kategoriziranih gozdnih cest. Na ptujskem podroju je od 19.923 ha gozdov z povdarjenimi ekolokimi in socialnimi funkcijami 1.297 ha gozdov in sicer: krajinski parki 952 ha, zeleni pas mesta Ptuj 15 ha, raziskovalni objekti 81 ha, gozdovi na naplavinah Drave 220 ha in gozdovi na strmih legah 29 ha, kar je 6,5% povrine gozdov. Omenimo samo pragozd Donaka gora in krajinski park turmovci. |
|
[OE Maribor] [Odseki] [Prispevki] [K Enote] [Une P] [Povezave] [Avtor] [Razstava] [Divjad] [Deutsch] [English] |