|
Krajevna enota Maribor obsega slovenjegorike gozdove v obinah Kungota, entilj, Pesnica, v mariborski obini pa vzhodno od obvoznice Malenik-Dolnja Poehova. Na Dravskem polju vkljuuje gozdove zgornjega dela polja na podroju obin Stare, Rae-Fram in Maribor, na Pohorju pa njegovo vzhodno poboje, zajeto v obini Rae-Fram in Maribor na severu do Razvanja. Celotno podroje pokriva 5 uslubencev javne gozdarske slube, od tega 4 revirni gozdarji in vodja krajevne enote.
Gozdovi Slovenskih goric so zajeti v gozdnogospodarski enoti entilj, kjer pokrivajo slabo etrtino (24%) povrin, vendar dajejo v grievnati krajini zaradi izrazite mozainosti in prepletenosti s kmetijskimi zemljii vtis veje gozdnatosti, kot je v resnici. Operativno javno gozdarsko slubo vrita dva revirna gozdarja, saj je 5.026 ha gozdov razdeljenih na revir Kungota in na revir Sladki vrh z lonico po magistralni cesti entilj-Dolnja Poehova in reka Pesnica do obine Lenart. Povprena lesna zaloga je v letu 1994 znaala okrog 275 kubinih metrov na hektar, od tega 18% iglavcev in 82% listavcev. Glavna drevesna vrsta je bukev (nad 50%), spremljujoe vrste kostanj, beli gaber, hrast, veliki jesen, rna jela, enja, gorski javor od listavcev in smreka, rdei bor in jelka od iglavcev. Letni prirastek znaa 8 m3/ha, desetletni torej okrog 80 m3/ha, najveji moni posek pa ok. 45 m3/ha, ki se v polni meri izkoria v dravnih gozdovih. Slednjih bo po zakljueni denacionalizaciji ok. 25%, z zasebnimi pa gospodari ok. 3.000 lastnikov. Najpogosteje imajo ti od 1-3 ha gozda (44% zasebnih gozdov), priblino enaka povrina je v lastnikih kategorijah 0.5-1, 3-5 in 5-10 ha gozda (skupaj 44%), do 0.5 ha velike gozdne posesti je 7%, vijih kategorij (10-15, 15-20, nad 20) pa je skupaj 5%. Gozdnih cest je 24.4 km. V Sveini pri gradu, kjer je kmetijsko-gospodinjska poklicna ola je zaetek gozdne une poti v dolini 1.9 km, ki poteka skozi gozd in med vinogradi z lepim razgledom na Slovenske gorice, Golico in Pohorje, ter se kona na Kopici.
Gozdovi gospodarske enote Vzhodnega Pohorja pokrivajo 50% vse povrine in segajo od nadmorske viine 300 m na vznoju do 1231 m visokega Sedovca na pohorskem grebenu.
V spodnjem in srednjem delu pohorskega poboja se gozdovi izmenjujejo s kmetijskimi povrinami, ki jih je tu ve kot gozdov. Gorski pas do razvodnice je veidel pokrit z gozdom in malotevilnimi kmetijami z zaokroeno posestvijo - celki. Javno gozdarsko slubo opravljata revirni gozdar in vodja krajevne enote na 3.056 ha gozdov vzhodnega Pohorja, slednji v dravnih gozdovih posestva Pohorski dvor, s katerimi gospodari mariborska Fakulteta za kmetijstvo (170 ha). Povprena lesna zaloga je v letu 1988 znaala okrog 225 kubinih metrov na hektar, od tega 57% iglavcev in 43% listavcev. Glavna drevesna vrsta je smreka (nad 40%), spremljujoe drevesne vrste so bukev, rdei bor, kostanj, hrast, jelka, beli gaber in rna jela. Gozdovi na Vzhodnem Pohorju veidel niso naravni, ampak so bili e pred kratkim spreminjani v hitreje rastoe in donosneje smrekove kulture, kar se je ponovno izkazalo za napano usmeritev. Danes dobijo gozdni posestniki za sadnjo v svojih gozdovih skoraj izkljuno sadike plemenitih listavcev, ki v hitrosti rasti dosegajo rast smreke. Letni prirastek je ocenjen na 5.2 m3/ha, najveji moni posek v desetih letih pa je 38 m3/ha. Dravnih gozdov bo po konani denacionalizaciji okrog 25%, lastnika struktura pa se bo spremenila v prid lastnikov z veliko povrino gozdov (nad 20 ha). Gozdnih cest je 58.8 km.
Na Zgornjem Dravskem polju je gozdnatost slabih 20%. Gozdovi so praviloma v velikih gozdnih kompleksih kot npr. Straun, Tezenski gozd, Grajevnik, Marjeka goa, Borovje. Zaradi velikih polj (po ve 100 ha), kjer so kmetijci posekali precej gozdiev in omejkov daje deela videz kmetijske krajine. Operativno gozdarsko slubo vri revirni gozdar na 2186 ha gozdov gozdnogospodarske enote Zg. Drav. polje. Povprena lesna zaloga je v letu 1990 znaala 166 kubinih metrov na hektar, od tega 69% iglavcev in 31% listavcev. Glavna drevesna vrsta je rdei bor (nad 55%), spremljujoe drevesne vrste so hrast, smreka, rna jela, bukev, breza, topol in beli gaber. Letni prirastek je ocenjen na 5.1 m3, najveji moni posek v desetih letih pa je 28 m3/ha. V zimi 1995/96 je borove gozdove precej prizadel teak sneg, ki je polomil precej drevja. Velika ponudba je borovemu lesu krepko zniala odkupno ceno, ki marsikje ni dosegla strokov za senjo in spravilo snegolomskega lesa.
|
