[Domov] [Program 2005] [Križanka 2005] [Kostanj] [Divja svinja] [Natečaj] [Kostanjev rak] [Ni ga čez les] [Ogrevanje z lesom] [Dober gospodar gozda 2005] [Recepti]

Sonce je v človeškem oziru neskončni vir energije. Na zemljo vsako leto pošlje 15.000 krat več energije, kot je človeštvo za svoj obstoj potrebuje. Večji del te energije ostane neizkoriščen, manjši del oz. drobec te energije pa se na zemlji ujame in uskladišči, za kar poskrbijo rastline. Rastline zmorejo iz vode in CO₂ ob pomoči sončnega obsevanja tvoriti biomaso. Biomasa je torej uskladiščena sončna energija. Kopičenje energije v biomasi pa ni neskončen proces temveč uravnotežen proces. Toliko kot je nastane, je tudi izgine. S presnovo rastlinojedov in mikroorganizmov (gnitje) se vrača v tisto obliko iz katere je nastala, to je v vodo in CO₂ ob sproščanju vgrajene energije. Kadar biomasa zgori, se zgodi isti proces kot pri presnovi rastlinojedov ali gnitju, le da je proces razgradnje hitrejši in bolj intenziven. Od načina zgorevanja je odvisno le kakšni bodo stranski produkti gorenja. Biomasa torej kroži in sonce je motor, ki poganja ta krog.

Biomasa je širok pojem in zajema vse snovi organskega izvora na zemlji. Čeprav je potencialno gledano možno uporabiti prav vse oblike biomase za ogrevanje, ni prav vsa biomasa uporabna v te namen. Zagotovo spada med najprimernejše oblike lesna biomasa oziroma les. Slovenija kot celota pa je v tem oziru izjemno bogata država, saj skoraj 60% površine pokriva gozd. Ni čudno torej, da je v Sloveniji in še posebno na slovenskem podeželju les tradicionalno pomemben vir energije. A žal sta razvoj človeštva in sodobni način življenja les kot energent skoraj povsem izrinila. V primerjavi s fosilnimi gorivi, kot sta nafta in plin, si je les pridobil stereotip neudobnega, umazanega in manj želenega kuriva, primernega le še za socialno najšibkejši sloj družbe. A temu danes ni več tako. Z razvojem sodobnih kurilnih naprav na les, postaja les ponovno udoben in želen vir energije. Zavedanje, da z rabo lesa ne vplivamo na kopičenje CO₂ v atmosferi, ki globalno gledano postaja največja grožnja življenju na zemlji na sploh, ga dela v ekološkem smislu napram fosilnim gorivom superiornega. Pa ne le v okoljskem smislu, temveč tudi v socialno ekonomskem smislu, ima raba lesa v energetske namene številne blagodejne vplive. Gozdarji smo te vplive na kratko strnili v 10 lesnih zapovedih:

• ker je domači vir energije (imamo ga pred pragom, ga ni potrebno uvažati, denar ostaja in kroži doma…),
• ker zaposluje nekajkrat več ljudi kot fosilna goriva (pridobivanje, predelava, raba in trženje lesa v enrgetske namene  zahteva do 15 krat toliko delovnih mest kot oskrba s fosilnimi gorivi…),
• ker je neodvisen vir energije v primeru velikih energetskih kriz (ne glede na razmere v svetu, vojne in podobno je les pri nas doma ),
• ker je varen pred ekološkimi katastrofami (spomnimo se tankerja Prestige na portugalski obali ali pa primerjajmo razliko ko se prevrne poln gozdarski kamion ali pa polna cisterna nafte…),
• ker je lokalno oziroma regionalno dosegljiv (lesa ni potrebni transportirati nekaj tisoč km  daleč kot npr. nafto in plin, saj ga je na našem podeželju in v zaledju Slovenije dovolj…),
• ker je cenejši od fosilnih goriv (zaradi omejenih zalog in stalne rasti porabe fosilnih goriv cene skokovito rastejo…),
• ker je v moderni preobleki udoben (sodobne kurilne naprave na les omogočajo primerljivo udobje ogrevanja kot pri ogrevanju s fosilnimi gorivi…),
• ker je CO2 nevtralen (pri gorenju se v ozračje sprosti le toliko CO₂,, kot so ga rastline z svojo rastjo vase vezale ali pa, kot bi se ga sprostilo če bi les zgnil…),
• ker je obnovljiv vir energije (v Sloveniji vsako leto v povprečju na 1 ha gozda priraste 6,2m³ lesa…),
• in ker ustreza načelu trajnosti (ob smotrni, učinkoviti in preudarni rabi bo lesa vedno dovolj).

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo in z ratifikacijo Kjotskega protokola zavezala k povečanju deleža rabe obnovljivih virov energije in k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Ker so zahteve tega protokola izredno visoke, je edina realna možnost za dosego teh ciljev povečana in predvsem učinkovita raba lesa kot energenta. Les mora v določeni meri zamenjati fosilna goriva. Toda kaj sploh je sodobna in učinkovita raba lesa v energetske namene? O učinkoviti rabi lesa kot energenta govorimo takrat, ko izkoristimo čim večji delež v lesu uskladiščene energije in pri tem povzročimo čim manj negativnih vplivov na okolje. To pa lahko storimo le z uvajanjem sodobnih tehnologij, pri čemer imamo v mislih predvsem sodobne kurilne naprave na les, kot so sodobne peči na polena, avtomatizirane peči na lesne sekance in lesne pelete. Po tehničnih lastnostih se sodobne tehnologije s starimi skoraj ne morejo primerjati, saj so izkoristki bistveno višji, emisije okolju škodljivih snovi neprimerno nižje, udobje posluževanja pa neprimerno višje. Posledično je seveda tudi cena nekajkrat višja zato ima pri uvajanju teh tehnologij pomembno vlogo tudi država, ki za vgradnjo teh sistemov ponuja številne finančne spodbude.

Kot gozdarji pa moramo pri rabi lesa v energetske namene opozoriti še na dodatno pomembno dejstvo. In sicer, ni ves les iz gozda tudi primeren za ogrevanje. Velik del lesa, ki ga v gozdu pridobimo je mnogo prekakovosten za kurjavo in ga zato raje uporabimo za nadaljno predelavo. Takšen les dosega mnogo višjo dodano vrednost, kot les slabše kakovosti primeren za ogrevanje. Ne čudi torej, da kakovosten in dobro plačan les hitro najde pot iz gozda, v gozdu pa pogosto ostajaja le slabši les. Ta problem je še posebej pereč v lastniško razdrobljeni posesti nižje ležečih predelov Slovenije, kjer lastniki gozdov drugače dojemajo vlogo gozda, kot v predelih kjer so od dohodkov iz gozda odvisni. V prizadevanju za popularizacijo pridobivanja, rabe in trženja lesa slabše kakovosti v energetske namene pa skušamo gozdarji pokazati pot iz gozda tudi tistemu slabšemu delu lesa, ki v naših gozdovih zapostavljen čaka na neke druge, boljše čase. In če bo le kakšen liter nafte ali kubik plina namenjen ogrevanju z zamenjal les, bo naš namen dosežen.  

Na Ptuju, 11.5.2005

Igor Kopše