[Domov] [Program 2005] [Križanka 2005] [Kostanj] [Divja svinja] [Natečaj] [Kostanjev rak] [Ni ga čez les] [Ogrevanje z lesom] [Dober gospodar gozda 2005] [Recepti]

VRNIMO LES IN LESNE IZDELKE V NAŠO VSAKDANJOST

                       ( in s tem pomagajmo ohraniti naše gozdove ) 

 

Gozdovi so naravna dobrina z vsestransko koristnimi učinki. Gozd nas ščiti pred naravnimi katastrofami, daje zaščito in življenjski prostor neštetim živalskim in rastlinskim organizmom, , čisti pitno vodo, ščiti pred poplavami in daje delo ljudem. Je skladišče kisika in je s tem v naših celinskih klimatskih pogojih najvažnejši in vsestranski stabilizator. Zato je bil in bo gozd v vsakem okolju, družbi in civilizaciji vedno pomemben, njegova uporabna vrednost je v vsakem primeru neizmerljiva oz. nezamenljiva. Slovenski gozdarji zato že od nekdaj s svojim sonaravnim in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi odločilno vplivamo na vzdrževanje stabilnosti naravnega okolja v Sloveniji.

 

V slovenskih gozdovih je nad 262 milijonov kubičnih metrov lesa ali okroglo 246 kubičnih metrov na hektar površine. Prirastek znaša nad 6 milijonov kubičnih metrov letno ali povprečno malo nad 6 kubičnih metrov na hektar površine letno. Letni posek v naših gozdovih se v zadnjem desetletju giblje nekje na meji dveh tretjin letnega prirastka. Navedene številke kažejo premalo izkoriščeno lesno bogastvo naših gozdov, ki je gotovo pomembno za narodno gospodarstvo, saj je les kot plemenit, lep in ekološko sprejemljiv material sestavina številnih izdelkov. Tudi  v ekološkem smislu pri zmanjševanju toplogrednih plinov v ozračju narašča pomen uporabe lesa za ogrevanje (lesna biomasa). Les je domača obnovljiva surovina, ki nadomešča fosilna goriva

 ( premog, nafta ). Le-ta povečujejo tako  količino toplogrednih plinov kot negativnost zunanjetrgovinske bilance države.

 

S premajhnim in nepravočasnim posekom lesa zmanjšujemo vitalnost naših gozdov, saj samo s kontinuiranim strokovnim gospodarjenjem z gozdom ohranjamo njegovo dominantno okoljetvorno vlogo v sicer potencialno izredno labilni in erodibilni sončni strani Alp.

 

Poleg izredne lastniške razdrobljenosti k premajhni uporabi lesa iz naših gozdov največ prispeva izguba povezanosti našega vsakdanjega življenja z lesom. Vpliv potrošniškega globalizma in vsesplošno podleganje marketingu multinacionalk se je v zadnjem desetletju zavlekel tudi v sleherno poro slovenskega vsakdana. Kupujemo pohištvo iz umetnih plošč in aluminija , s plastičnimi okni in vrati smo vakuumsko zatesnili svoja bivališča, hodimo po raznoraznih itisonih, stene in stropove smo obložili s knaufi, na vrtu poležavamo na raznobarvnih plastičnih ležalnikih in stolih, ko z zadovoljstvom opazujemo svoje nadubudneže, ki smo jih zamotili z igračami idr.kramo iz podobnih materialov…

 

Zato smo se gozdarji odločili, da ob letošnjem Tednu gozdov spomnimo na vsestransko uporabnost lesa in izdelkov iz njega. Zaradi naše lagodnosti in cenenosti konkurenčnih materialov smo pozabili na trajnost istovrstnih lesnih izdelkov. Les je obnovljiv naravni material, z njegovo uporabo vnesemo v naša bivalna okolja domačnost in ťdušoŤ, bivanje v simbiozi z lesom zagotavlja zdravo okolje brez strupenih substanc.

 

Z letošnjim sloganom gozd in les zares   hočemo gozdarji vzpodbuditi zavest, da bomo z vrnitvijo uporabe lesa v naše vsakdanje življenje pripomogli ne samo k bolj zdravemu lastnem bivanju ampak z večjo uporabo domačega lesa prispevamo tudi k zagotavljanju stabilnosti gozdnih sestojev.

 

Ob letošnjem Tednu gozdov, ki bo potekal od 23. do28. maja, smo na mariborskem območju pripravili aktivnosti, ki smo jih posvetili predvsem  predšolski in šolski mladini, pozabili pa nismo tudi na ostale (glej program Tedna gozdov 2005).

 

Gozd moramo razlagati, da bo njegovo delovanje razumelo in spoštovalo čimveč ljudi.

O lesu je potrebno govoriti, da se vzpodbudi njegova uporaba, ljudje naj ponovno spoznajo njegovo osvežilno moč in čutnost.

Les je praktičen, naraven , les je siguren in trajen, njegova uporaba kaže našo ekološko osveščenost, zato gozdarji pravimo

 

       NI GA ČEZ LES !

 

Maribor, maj 2005

Sestavil: Boris Klemenčič, univ.dipl.ing.gozd.