[Domov] [Program 2005] [Križanka 2005] [Kostanj] [Divja svinja] [Natečaj] [Kostanjev rak] [Ni ga čez les] [Ogrevanje z lesom] [Dober gospodar gozda 2005] [Recepti]

Drevo leta 2005:

Pravi kostanj

(Castanea sativa Mill.)

TRDOŽIV KOSTANJ PREMAGUJE

KOSTANJEV RAK!

Namen je informirati lastnike gozdov o bistvenih stvareh s področja problematike kostanjevega raka, hipovirulence ter uporabo hipovirulence pri gospodarjenju z gozdom.

        Kostanj je nepogrešljiva drevesna vrsta

Da so ljudje širili kostanj, so krivi njegova hitra rast, možnost panjevskega gospodarjenja (vinogradniško kolje) ter okusen in obilen krmni plod. Kostanj je prisoten povsod v Slovenji z izjemo Koroške in dinarskega področja, največ pa ga je v Beli Krajini, na primorskem flišu, v povirju Save in v SV Sloveniji.

Škrobna vsebina kostanjevega plodu ima visoko hranilno vrednost, zato je pomemben prehrambni vir za gozdno živalstvo. Tudi za ljudi je včasih bil pomembnejši, saj so pridelovali celo kostanjevo moko, ki je ponekod nadomeščala žitno moko. Še danes odkupuje največ kostanjevega lesa tovarna TANIN iz Sevnice, do leta 1961 pa so ga odkupovali tudi v tovarni tanina v Majšperku.  Včasih so kostanjev les uporabljali tudi kot surovino za kovaško oglje in oglje za smodnik.  V gradbeništvu uporabljajo kostanjev les za parket, lesene konstrukcije, podporne stebre v rudnikih; v lesni industriji pa je pomemben za izdelavo vezanih, panelnih in ivernih plošč. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni, kostanjevi plodovi pa za krčne žile. Kostanjev med je cenjen predvsem zaradi posebnega grenkosladkega okusa.

Kostanjev rak – resna bolezen na kostanju

 Pravi kostanj ni prilagojen na zmrzali, zato mu zelo škodujejo nizke jesenske in spomladanske temperature ter žled. Nevarna sta mu tudi moker sneg in veter. Vsaka nastala poškodba je priložnost za vdor glivnih obolenj in ostalih škodljivcev.Prenosu sadik kitajskega kostanja in s tem tudi bolezni je botrovalo predvsem zanimanje za eksotične, tuje drevesne vrste. Ob pojavu kostanjevega raka so bili v preteklosti izvedeni drastični karantenski ukrepi, kljub temu pa se je glivi uspelo razširiti po vsej Sloveniji, kjer je prisoten kostanj. Kostanjev rak je nevaren, saj se po tem, ko okužba objame deblo ali vejo, prekine hranilen tok snovi in drevo ali veja nad mestom okužbe propade.

 Ob dovolj ugodnih pogojih se pojavijo oranžni piknidiji z velikim številom trosov, s katerimi se gliva razmnožuje.

Trosi potujejo z vetrom, zato so prisotni povsod. Tako lahko pride na enem drevesu do več okužb na več mestih, z istimi ali različnimi tipi kostanjevega raka.

Da bi našli odporne oblike kostanja, so bile v preteklosti narejene obsežne raziskave z večjimi poskusi. Vendar raziskovalcem do sedaj ni uspelo vzgojiti odporne drevesne oblike kostanja.

Naravna rešitev premagovanja bolezni – HIPOVIRULENCA!

Narava dokazuje, da v določenih primerih uspe sama preprečiti, da bi določene vrste izginile. Pri resno ogroženem kostanju se je to pokazalo najprej kot celjenje rakastih ran, kar je bil znak, da so posamezna drevesa začela prebolevati bolezen. Pojavil se je hipovirus, ki upočasni razvoj inširjenje glive do te mere, da bolezen ni več nevarna za okužen primerek. Pojav smo poimenovali HIPOVIRULENCA.

Drevo, kjer se je virulentna oblika kostanjevega raka (brez hipovirusa) spremenila v hipovirulentno obliko, ima velike možnosti, da preživi. Če je hipovirulentna oblika prisotna že od začetka, pa je razvoj drevesa neoviran.

Ker obstajajo različni tipi (sevi) glive, so raziskovalci opazili tudi pojav neustreznosti med nekaterimi tipi. Med dvema neustreznima tipoma glive je prenos hipovirulence manj mogoč ali celo nemogoč.

Hipovirulenca je v Sloveniji prisotna že povsod, vendar bolj v zahodnem, manj v vzhodnem delu Slovenije.

V Sloveniji imamo petino zdravega (neokuženega) kostanja. Ena četrtina kostanja je okužena s hudo (virulentno) obliko, trejina pa z nenevarno (hipovirulentno) obliko kostanjevega raka. Preostala četrtina so vmesne oblike kostanjevega raka. Ponavadi prevzamejo hipovirulenco, nato celo po nekaj letih mirovanja zopet nekoliko napredujejo kot virulentna oblika, potem spet mirujejo.

Gozdnogojitvene usmeritve za kostanj v povezavi s kostanjevim rakom!

 Pri kostanju lahko njegovo veliko samoobnovitveno moč in sposobnost vegetativnega razmnoževanja dobro izkoristimo tam, kjer so večje potrebe po tej vrsti lesa in kjer se ostale vrste slabše oziroma počasneje razvijajo. Kostanj bo tako obdržal strukturo gozda in zaščitil gozdna tla pred erozijo in preraščanjem.

K ohranitvi kostanja močno prispeva čimprejšnja odstranitev dreves z virulentno obliko kostanjevega raka.

Mnogo pozitivnih lastnosti pravega kostanja je tej drevesni vrsti omogočilo preživetje in tudi široko razširjenost, kljub ponekod močnemu izsekovanju zdravega drevja in kostanjevemu raku.

S prepoznavanjem ter ohranjanjem hipovirulence v gozdu gre pri gozdnogojitvenih delih za posebnost. Tako povečamo možnost prenosa hipovirulence pri morebitnem vdoru hude (virulentne) oblike kostanjevega raka ter s tem varujemo ostala zdrava drevesa. V nasprotnem primeru imamo lahko neizogiben propad okuženih dreves, če pri okužbi s hudo (virulentno) obliko kostanjevega raka nimamo v gozdu prisotne hipovirulence.

Pripravil:  Marko SAMEJA, univ.dipl.inž.gozd.