Divji prašič je tista vrsta divjadi ali pa prostoživeča divja žival, ki jo zaradi posebnega načina življenja v prosti naravi, v gozdovih, le težko ali pa nikoli ne vidimo. Tudi še tako vztrajnemu obiskovalcu naših gozdov ni dana sreča videti te zanimive živalske vrste v njenem prostem življenjskem okolju – gozdu. Le lovci in gozdarji se lahko pohvalijo, da so jo videli, srečali in nemalokrat tudi vztrepetali ob tem srečanju.

OPIS:

• Zajetno telo
• Ščetinasta dlaka
• Kratke in močne noge
• Močan rilec
• Kratek rep s čopom
• Veliki podočniki – ČEKANI

Dežela Rhainland Pfalz je v Nemčiji trenutno najbolj prizadeta dežela zaradi KPK pri divjem prašiču. Glede na to, da imajo izredno razvito tudi prašičerejo, vlaga deželna vlada veliko energije ter denarja za preprečitev širjenja te bolezni. Pojav KPK pomembno vpliva na ekonomski položaj velikega števila kmetij.

KPK-klasična prašičja kuga

Ni slučajno, da na številu divjih prašičev v prosti naravi v največji meri vpliva lov. Že od nekdaj je lov tista človekova dejavnost, ki neposredno vpliva na to vrsto divjadi. Že v 18. stoletju je avstrijska cesarica Marija Terezija z odredbo pospešila lov na divje prašiče in to tako močno, da je bila ta živalska vrsta skoraj iztrebljena. Tej odločbi so botrovale velike škode, ki jih je ta divjad povzročala na kmetijskih površinah, na njivah in travnikih.

Divji prašič je po svojih prehranskih navadah vsejed, to pomeni, da se prehranjuje s hrano rastlinskega in živalskega izvora. Divja svinja, ki največji del leta živi ločeno od merjasca, vodi trop svojih mladičev najraje po gozdovih, vendar si občasno privošči tudi izlet na travnike ali njive, posejane s koruzo, ovsom ali krompirjem. Posledice takšnih izletov so lahko za marsikaterega kmeta katastrofalne. Komu se pa ne bi »milo storilo« ob pogledu na dobesedno preorano njivo ali travnik. Res preorano, kot da bi si nekdo privoščil prehitro oranje s traktorjem.

Čas parjenja je pri divjem prašiču se imenuje BUKANJE. Poteka večinoma v času od novembra do januarja, zgodi pa se tudi, da zaradi neprimerne strukture populacije buk odija celo leto.

Tudi ta skrivnostni način življenja je vzrok, da pravzaprav le malo ljudi ve, da je divji prašič reden stanovalec gozdov na Pohorju, Kozjaku in v Halozah, ne poredko pa ga pot zanese tudi v nižino Dravskega polja ali pa Slovenskih goric. Res je, divji prašiči živijo v naši neposredni bližini. Na Zavodu za gozdove ocenjujemo, da jih v naši neposredni bližini živi okrog 500. Število divjih prašičev niha iz leta v leto in je v največji meri odvisno od lova in prehrane.

ŽIVLJENJE:

• Aktiven ponoči
• Je vsejed
• Svinje in mlade živali živijo v tropih
• Merjasci so samotarji
• Brejost traja približno štiri mesece
• Skoti do 10 mladičev
• Svinja doji dva meseca in pol

ŽIVLJENJSKI PROSTOR:

• Listnati in mešani gozdovi, pa tudi močvirja
• Živi do gozdne meje

• Evrazija, Severna Afrika, vse do Japonske
• Naselitev v Ameriki
• V Sloveniji praktično povsod

Divji prašič je pomemben del narave in je bioindikator stanja v našem okolju. V nobenem primeru ni škodljivec.

VODJA ODSEKA:

Martin KRAJNC, univ.dipl.gozd.in.