 |
|
 |
|
|
|
|
Podlubniki v primestnih gozdovihpriložnost za razumevanje gozda
Ob tednu gozdov Zavod za gozdove organizira 27.5.2004 ob 10.00 uri, ogled nekaterih varstvenih ukrepov pred podlubniki v Radvanju pri Mariboru. Podrobnejše informacije so na voljo na k.e. Ruše, Zavoda za gozdove Slovenije
V našem okolju bivajo številne rastlinske in živalske vrste. Učinki njihovega bivanja so pogosto za nas ljudi koristni; občasno pa nam rastlinske ali živalske vrste povzročajo tudi nevšečnosti ali celo škodo. Podlubniki (zalubniki, lubadarji) so hrošči, ki v gozdovih občasno, kadar se prerazmnožijo, delujejo na ta, nam manj prijazen način. Vendar pa lahko vsak negativni dogodek razumemo kot priložnost, da se kaj naučimo ali spremenimo kaj na bolje. Gozdarji Zavoda za gozdove poskušamo tudi zadnjo prerazmnožitevpodlubnikov sprejeti na ta način.
Večinoma se z napadom podlubnikov srečujemo v nižinskih predelih, kjer so nekoč prevladovali listnati gozdovi. Smreka in tudi bor sta bila tu v preteklosti vnesena v naravne gozdove s sadnjo ali setvijo pretežno zaradi ekonomskih koristi. Podlubniki nam tako poleg ekonomske škode, ki jo povzročijo, ponudijo tudi možnost, da s primernim usmerjanjem razvoja nove generacije gozda z ustreznimi drevesnimi vrstami na prizadetem prostoru vzgojimo gozdove, ki bodo po svoji sestavibolj ustrezali naravnim razmeram na rastiščih in bodo tako bolj odporni na motnje, ki jih prinaša čas.
Zavod za gozdove Slovenije je v drugi polovici leta 2003 evidentiral neobičajno veliko število dreves iglavcev, ki so jih napadli podlubniki. Podlubniki so se pojavili na več sto lokacijah med katerimi so številne v bližini naselij, kjer so lahko krajani opazovali hitro sušenje dreves, predvsem smrek. Obstaja nevarnost, da se bodo škode zaradi podlubnikov nadaljevale tudi v letošnjem letu.
Posledica dolgotrajne suše in neobičajno visokih temperatur je tudi povečana aktivnost smrekovih podlubnikov. Ti, do 5 mm veliki, hroščki so v gozdovih zmeraj prisotni. Njihovo razmnoževanje in razvoj je pod velikim vplivom zunanjih razmer. V normalnih razmerah napadajo predvsem posamična oslabela ali poškodovana drevesa in pospešujejo njihov propad in s tem krogotok snovi v naravnem okolju.
Do prerazmnožitvepodlubnikov pa pride kadar je drevje množično oslabelo zaradi različnih razlogov (suša, poškodbe) in razvoj hroščev dodatno pospeši visoka temperatura. Prerazmnožitev običajno poneha v dveh do treh letih saj se kasneje poveča tudi številčnost podlubnikovih naravnih sovražnikov (bakterije, mesojedi hrošči, ptice). Ličinke in mladi hrošči se prehranjujejo z ličjem. Ličje je notranji del drevesne skorje skozi katerega se pretakajo drevesni sokovi. Ko je ličje močno poškodovano se prekine krogotok drevesnih sokov in drevo propade. Aktivnost podlubnikov se začne ob dnevnih temperaturah okoli 9°C. Razmnoževanje intenzivno poteka, ko temperatura dosega 16°C – 18°C. Razvoj ene generacije podlubnikov, od jajčeca preko ličinke in bube do hrošča, traja 6 – 8 tednov.
Znaki napada smrekovih podlubnikov so sprememba barve in odpadanje iglic v poletnem času. Pogosto lahko okoli korenin opazimo rjav prah – črvino, ki jo hrošči izrivajo iz hodnikov. Iz luknjic, kjer se hrošči zavrtajo v drevo se cedi smola. Drevesa, ki so bila napadena pozno v jeseni pa pogosto najprej izgubijo lubje in šele nato odpadejo tudi iglice. Če je drevo napadel mali smrekov lubadar se najprej osuši in osuje vrhnji del krošnje.
Najpomembnejši ukrepi za obvladovanje podlubnikov so naslednji :
· Pregled pretežno iglastih gozdov vsaj enkrat do sredine marca · Po predhodnem obvestilu pristojnemu revirnemu gozdarju je potrebno hitro posekati in spraviti vsa močneje poškodovana drevesa ali s podlubniki že napadena drevesa iglavcev · Sečne ostanke je potrebno zložiti v kupe tako da so debeli konci vej pokriti s tanjšimi in obeliti (olupiti) panje (štore). · Od marca do oktobra je potrebno 1-2 krat mesečno pregledovati gozdove · Vsa poleti odkrita napadena drevesa je potrebno hitro posekati, olupiti sečne ostanke (skorja, debelejše veje) pa uničiti. · Sečne ostanke vključno s skorjo je možno zložiti v 1m visoke in do 3m dolge kupe, ki se prekrijejo s črno folijo, ki se po 4 mesecih odstrani (kompostiranje – zalega propade zaradi visoke temperature in vlage) · Sečni ostanki se lahko uničijo s kurjenjem, v kolikor kurjenje ni prepovedano v času povečane požarne ogroženosti okolja · izjemoma je možna uporaba registriranih insekticidov, ki je dovoljena le ob posebnem dovoljenju Zavoda za gozdove
Alojz Pucko univ.dipl.inž. |
Razlogov za množičen pojav podlubnikov je več. Leto 2003 nam je postreglo z izjemno visokimi temperaturami. V zadnjem obdobju sta bili toplejši samo leti 2002 in 1998. Opazno topleje od dolgoletnega povprečja je bilo vse od maja do avgusta. V primerjavi z običajnimi razmerami je padavin skoraj povsod po državi primanjkovalo; najbolj na severovzhodu države in na Goriškem, kjer je padlo le dobro polovico običajnih padavin.
Škoda, ki jo povzročijo podlubniki je večvrstna. Drevesa je običajno potrebno posekati preden dosežejo končne dimenzije, les napadenih dreves je slabše kakovosti, saj podlubniki prenašajo glive, ki povzročajo modrenje lesa. Les pride na trg ob povečani ponudbi, ki zmanjšuje ceno sortimentom. Vse to pomeni občutno izgubo dohodka za lastnike gozdov.