Drevo leta 2004

Na območni enoti Maribor Zavoda za gozdove Slovenije že deveto leto zapored izbiramo »Drevo leta«. Promocijska akcija je namenjena seznanjanju ljudi z bolj ali manj znanimi, ogroženimi, zapostavljenimi ali kako drugače zanimivimi drevesnimi vrstami, ki gradijo naše gozdove.

Slovenska gozdarska stroka že desetletja razpravlja o pomenu starega in odmrlega drevja v gozdu. V praksi pa so bili premiki, razen izjem, komaj zaznavni. Da bi seznanili javnost s pomenom starega in odmrlega drevja, smo se odločili, da v letu 2004 izberemo za drevo leta staro drevo z duplom – »duplarico«. Z izborom želimo poudariti, da je načrtno ohranjanje takšnih drevesa v gozdovih nujno. Namen varstva »duplaric« je ohranjati naravna bivališča in možnosti za prehranjevanje ptic. 

Drevesa predstavljajo svojevrstno življenjsko okolje. Lubje vej in listje ali iglice so življenjski prostor nekaterih organizmov (uši, kaparji, rilčkarji, skakači), deblo pa poraščajo alge, glive, lišaji in mahovi, kjer živijo različni nevretenčarji. Ko drevo odrašča in se stara, postaja lubje vedno bolj debelo, hrapavo in razbrazdano, še posebej pri hrastu, vrbah in topolih. Na takem deblu je več skrivališč za različne nevretenčarje in s tem tudi več hrane za plenilske ptice. V krošnjah se prehranjujejo sinice, brglezi iščejo hrano na deblu, v razpadajočem lesu iščejo hrano žolne. Vse te ptice živijo na drevju, skupno pa jim je tudi to, da gnezdijo v duplih.

Dupla nastanejo na drevesih na dva načina. V starih in suhih drevesih jih večinoma izdolbejo žolne in detli, nekatera pa nastanejo na živem drevju. Stara drevesa so pogosto poškodovana, imajo odlomljene veje, vrhove, druge poškodbe, kamor se zateka voda. Na teh mestih se začenja trohnenje, ki se prenaša v notranjost debel in tako nastajajo dupla, dragocena zavetišča za živali. Dupla nastajajo na vseh drevesnih vrstah.

V naši gozdnati krajini je veliko vrst ptic deloma ali izključno prilagojenih na gnezdenje v duplih. Duplo je varno zavetje, ki ga uporabljajo ptice za gnezdenje in spanje, hkrati pa najdejo na drevesih tudi hrano. Glede na način izdelave in uporabe dupel ločimo primarne duplarje (10 vrst) in sekundarne duplarje (35 vrst). Detli in žolne izdolbejo vsako leto novo duplo in v njem gnezdijo (primarni duplarji), ko pa ga zapustijo, v njem gnezdijo in živijo druge ptice, npr. smrdokavra, koconogi čuk, sove (sekundarni duplarji) ali drugi sesalci, kot so polh, veverica in kuna zlatica. Ti uporabljajo dupla za svoja gnezda in skrivališča. Posamezne vrste duplarjev so vezane na določene drevesne vrste. Večja dupla v drevju uporabljajo sove lahko več let. Dupla , ki jih naselijo sove, nastanejo v glavnem z razpadom lesa ali ob prelomu debel.

Število ptic, ki gnezdi v duplih, pri nas upada predvsem zato, ker ne najdejo ustreznih mest za gnezdenje. V gospodarskih gozdovih je na razpolago malo starih in debelih dreves. Vzroki za to so večplastni. Med prve štejemo prevladujoč pogled javnosti na gozdno higieno. Dobro očiščen gozd je v naši zavesti od nekdaj znak dobrega gospodarja. Drugi vzrok je v mišljenju, da lahko obolela in poškodovana drevesa ogrozijo preostali gozd. Prav tako lahko stara in odmrla drevesa zaradi zmanjšanja stabilnosti ogrožajo prehodnost gozdov ob rekreacijskih poteh in cestah. Takšno drevje tudi nima »ekonomske vrednosti« za lastnika gozda.

Da bi ohranili naravna bivališča in možnosti za prehranjevanje ptic, ki gnezdijo v duplih, bi bilo potrebno v prihodnosti v gozdovih načrtno ohranjati debela, stara in trhla drevesa. Ohranjati jih bo potrebno na vseh območjih gozdov, ne glede na lastništvo. Pri ohranjanju igramo pomembno vlogo vsi, ki živimo in delamo v tem prostoru.

Tekst: Hedvika Jenčič, univ.dipl.inž.gozd

Foto: Marko Furman, inž.gozd.

Literatura:

PAPEŽ, Jože: Biotska raznovrstnost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistemov, Ljubljana, 1997

GOZDARSKI študijski dnevi(22;2004; Ljubljana): Staro in debelo drevje v gozdu : zbornik referatov

ŽIVAL LETA 2004

POLH

Polh je bil izbran za žival leta zaradi skrivnega načina življenja in zaradi treh različnih rodov, ki jih ne poznamo dovolj dobro. Poleg tega je na poseben način povezan z drevesom leta. Tudi polh namreč uporablja za svoje domovanje drevesna dupla.

Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor izberemo vsako leto ob tednu gozdov, eno vrsto prostoživeče divje živali, ki je manj znana in jo želimo zato predstaviti širši javnosti. Tekom celega leta ji posvečamo posebno pozornost, predvsem pa seznanjamo javnost o vlogi te vrste v naravi. Za letošnje leto smo izbrali polha, tudi zaradi tega, ker je javnosti le malo znano, da živijo pri nas trije predstavniki te družine iz reda glodalcev.

Najbolj razširjen in znan je seveda navadni polh – Glis glis, ki je povezan z znamenito slovensko tradicijo – lov na polhe. Nekoliko manj znana pa sta še drevesni polh – Dryomys nitedula in pa podlesek – Muscardinus avellanarius.

Navadni polh – v Sloveniji je splošno razširjen, tudi na Pohorju, Kozjaku, Halozah ter Slovenskih goricah. Živi od morske obale in vse do gorskih bukovih gozdov. Ima velike, črno obrobljene oči, rep je enakomerno košat, hrbet pa je srebrno siv barva dlake na trebuhu pa je bela z rjavimi odtenki. Je pravi ponočnjak saj prespi dan v drevesnem duplu, na podstrešju ali ptičji valilnica. Zimo prespi; pravimo da hibernira. Hrani se s plodovi in semeni, občasno tudi z glivami in hrano živalskega izvora, gloda pa tudi lubje. Je zelo odvisen od semen bukve, hrasta in gabra, posebej pri nabiranju zimske tolšče.  Samica koti samo enkrat na leto in ima od 2 do 7 mladičev. Živi do 5 let, njegovi največji naravni sovražniki pa so sove in kune. Lov na polhe je v Evropi slovenska posebnost, prva pričanja o tem segajo v leto 1204. Valvazor piše celo o tem, da je bil lov na polhe v 15. stoletju obdavčen.

Drevesni polh - razširjen je v Dinarskem gorstvu in v Alpah, torej tudi na Pohorju. Je manjši od navadnega polha, ob strani glave ima preko oči črno progo, trebuh pa bel do rumenkast. Na koncu sivega repa ima bele dlačice. Tudi ta polh je nočna žival, pri hrani ni izbirčen saj je vsejed, dočaka pa starost 4 leta.

Podlesek – v Sloveniji je splošno razširjen, od morske obale pa do 1500 metrov nadmorske višine. Ta naš najmanjši polh je rumenorjave brve z nekoliko svetlejšim trebuhom, enake barve je tudi rep. V gozdu ga lahko vidimo tudi podnevi in ne samo ponoči, kot ostala dva. Gnezdo si iz listja, lubja in trav si naredi v grmovju, pogosto pa zaide tudi v ptičjo krmilnico. Med zimskim spanjem se večkrat zbudi in je par dni aktiven. Hrani se s semeni, jagodami in lešniki.

Martin KRAJNC, univ.dipl.gozd.inž.