Žival leta 2001: 

Velika rdeča mravlja

(Formica rufa)

V Sloveniji je med mravljami najbolj razširjena velika rdeča mravlja. Svoja mogočna gnezda - mravljišča zgrade te gozdne mravlje na sončna, topla, zavetrna mesta, najraje na robovih gozda. Mravljišča so lahko visoka več kot 1 meter, še globlje pa segajo v zemljo. Razmerje velikosti podzemeljskega in nadzemeljskega dela mravljišča je lahko različno. Odvisno je od vrste zemljišča in mesta kjer se nahaja.

V mravljiščih so samci, samice in delavke. Samci in samice so spolne živali, ki imajo v času rojenja dva para dobro razvitih opnastih kril. Delavke so nerazvite samice (z nerazvitimi spolnimi organi) ter brez kril. Poleti spolno razviti samci in samice poletijo na svatovski ples. Samci oplodijo samice in nato kmalu poginejo. Oplojene matice začno z izgradnjo svojih kolonij-mravljišč. Pri tem jim pomagajo delavke iz starega mravljišča. Matice v gnezdu odlagajo jajčeca. Iz jajčec se razvijejo breznoge ličinke - žerke. Hranijo jih delavke. Ko zrastejo, se zabubijo. Bele, kakšnih 5 mm dolge bube, napačno imenovane mravljinčja jajca, se razvijejo samo na toplem in suhem; zato jih delavke prenašajo na sončna mesta, ob dežju pa jih poskrijejo globlje  v mravljišče (nega zaroda).  V bubi se ličinka preobrazi v odraslo mravljo. Ko se ohladi, zlezejo mravlje v podzemni del mravljišča, kjer otrple prezimijo. Spomladi mravljišče spet oživi. 

Mravlje se hranijo z različnimi manjšimi žuželkami, ližejo pa tudi sladke izločke listnih uši. Velik del njihovega plena predstavljajo gozdni škodljivci (podlubniki, kozlički, rilčkarji…). Večja kolonija mravelj tekom enega leta uniči 2 do 5 milijonov raznih žuželk, od katerih je najmanj polovica ťgozdnih škodljivcev. Lovno območje mravelj se razteza 50 do 70 metrov okrog mravljišča.

Z mravljami, še posebej z njihovimi ličinkami in bubami, se hranijo žolne in detli, fazani, jazbeci, kune, lisice, gozdne kure, medvedi, divji prašiči… Včasih jim je bil največji sovražnik človek: mravljinčje bube so namreč drago prodajali za krmo sobnih ptic in fazančkov.

 Ali veste:

-       na svetu je kakih 5000 različnih vrst mravelj, pri nas je razširjenih okrog 40 vrst.

-       velika rdeča mravlja je dolga od 5 do 11 mm

-        matica lahko doživi 10 let

-       rdeče mravlje lahko prinesejo v gnezdo na dan do 100.000 žuželk

-       mravlje se branijo z ostrimi čeljustmi, ki jih imajo na glavi in s kislino, ki jo brizgajo iz zadka

-       v gozdovih, kjer je dovolj velikih rdečih mravelj, se žuželke ne morejo namnožiti tako močno, da bi na drevju delale škodo

-       v Italiji so na velikih površinah velike rdeče mravlje propadle, prišli so jih iskat k nam ter jih spet naselili

Darko PRISTOVNIK, univ. dipl. inž. gozd