Gozd in turizem

Teden gozdov imenujemo zadnji teden v maju, ker je posvečen gozdu in gozdarstvu. Med 27. majem in 3. junijem 2001 bomo gozdarji še več  pozornosti posvetili opozarjanju na vrednote , ki nam jih prinaša gozd v naši okolici in na skrb, ki jo za svojo ohranitev ta del narave zahteva.

Z gozdom smo neločljivo povezani na mnogih področjih, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Eno od teh področij vsako leto gozdarji izberemo za krovno temo tedna gozdov, jo podrobno predstavimo in spodbudimo širši krog ljudi k razmišljanju o njej. Letos se krovna tema tedna gozdov dotika odnosov med gozdom in turizmom,  kot  enem zelo razširjenih fenomenov sodobne družbe.

Ta tema je postavljena v ospredje letošnjega tedna gozdov zaradi prireditve Evropohod 2001. Evropohod 2001 je vseevropska akcija v organizaciji Evropske popotniške zveze (EWW), ki z množičnim pohodom po trasah evropskih pešpoti poudarja potrebo po sožitju vseh evropskih narodov.

Pohodništvo je kot oblika turizma in rekreacije neločljivo povezana z gozdom in gozdarstvom. Hoja po gozdnih poteh omogoča prvobiten stik med naravo in človekom. Gozdarji že leta skupaj s Planinsko zvezo Slovenije skrbimo za vzdrževanje slovenskih delov evropskih pešpoti, ki se v glavnem po gozdovih vijejo preko celotne Evrope.

Turizem se je do danes dodobra usidral tudi v gozdno okolje. Gozd nudi človeku veliko možnosti za sprostitev, nabiranje življenjskih moči in notranjo osebnostno rast. Splošna ideja turistične dejavnosti je želja ljudi po oddihu, po spoznavanju nečesa novega in po begu od vsakodnevnega ritma življenja. Žal tudi turizem danes postaja intenzivna gospodarska dejavnost, kjer je le več tudi boljše, ki pogosto teži le hitrim in intenzivnim doživetjem in kjer se pozablja na posameznika, na družino in na njihove individualne počitniške potrebe.

Povezave med gozdom na eni in turizmom ter rekreacijo na drugi strani so večplastne. Gozd je lahko naš turistični cilj in vsebina ali pa le okolje, v katerem poteka neka turistično rekreativna dejavnost, ki z gozdom nima včasih nobene zveze in mu je lahko celo škodljiva (npr. divje kampiranje, vožnje z motornimi sanmi, motokros motorji, itd…) . Mnogokrat se morajo gozdne površine umakniti različnim turističnim rabam. Sredi gozda nastanejo smučišča, igrišča, vzletišča za padalce in turistična naselja. V teh primerih nastajajo konfliktne situacije, v katerih tako naravovarstveniki kot turistični delavci zagovarjajo svojo skrb za večjo družbeno blaginjo.

Gozda v naši okolici zaradi njegovega obilja v Sloveniji pogosto niti ne opazimo več. Zaradi tega je kot vsebina našega turističnega doživetja neupravičeno zapostavljen. Kadar kljub vsemu postane cilj našega nedeljskega sprehoda ali večdnevnega potepanja, vedno občutimo njegov blagodejen vpliv na vzpostavljanje našega notranjega ravnotežja in zadovoljstva. Gozd obiskujemo zaradi želje po spoznavanju njegovih lepot, posebnosti in harmonije, ki vlada v njem. V njem se lahko veliko naučimo in s tem obogatimo svoj duhovni razvoj.

Ljudje zaznavamo naše okolje na zelo različne načine. Tako kot mnogi potrebujemo vodiča pri spoznavanju lepote različnih zvrsti umetnosti, je potrebno lepote gozda in čudovito prepletanje naravnih procesov v gozdnem ekosistemu na primeren način predstaviti obiskovalcu gozda. Gozdarji poslušamo jezik gozda vsak dan in verjamemo, da ga vsaj del tudi razumemo. Skrivnosti, ki jih ob tem odkrivamo, skušamo s pomočjo gozdnih učnih poti, različnih predstavitev gozda, pisnega materiala o gozdu in z neposrednim vodenjem različnih skupin po gozdnih poteh približati širokemu krogu ljudi. Upamo, da gozd s tem postaja doživetje, primerljivo z našo predstavo oddiha v eksotičnih krajih in da ljudje spoznavajo, kakšno bogastvo se razprostira na hribu za domačo hišo.

V zadnjih letih se vse bolj uveljavljajo nove, drugačne vsebine v turizmu ter bolj aktivno in polno preživljanje prostega časa. Mednje sodijo počitnice na kmetiji, popotništvo, počitnice, na katerih se naučimo slikati, kipariti, nabirati zdravilne rastline, spoznavati drevesa, spoznavati svojo duhovnost in še marsikaj. Gozd je pomemben del teh novih načinov oddiha, ki zagotovo prinašajo višjo kakovost življenja in se bodo v prihodnosti še razmahnili. Število obiskovalcev gozda je tako iz leta v leto večje, s tem pa se povečuje tudi njegova obremenitev. Skrb za varovanje in ohranitev tega našega naravnega bogastva mora postati naloga naše celotne skupnosti in ne le gozdarjev. Le tako bodo lahko tudi naši prihodnji rodovi hodili v gozd po sprostitev in notranji mir.

 mag. Andrej Breznikar, univ. dipl. inž. gozd.