Teden gozdov 2002

INŠTRUMENTI , KI JIH UPORABLJA REVIRNI GOZDAR  V GOZDU IN ORODJA REVIRNEGA GOZDARJA

1. Uvod

Revirni gozdarji si pri svojem delu v kabinetu  in gozdu pomagajo s kar nekaj instrumenti. Ti jim služijo za lažje in hitrejše pridobivanje podatkov o legi, površini, naklonu gozda ali gozdarske ceste, višini dreves, lesni zalogi gozda, rasti drevesa… S pomočjo inštrumentov so pridobljeni podatki bolj natančni in aktualni. Podatki pridobljenih izmer z nekaterimi gozdarskimi inštrumenti seveda ne dosegajo ravni geodetskih izmer, vendar so lahko uporabni predvsem kot orientacija  za morebitne kasnejše natančnejše izmere ali odločitve pri ukrepih in posegih v gozdu (trasiranje cest, vlak, ugotavljanju mej, označevanju dreves). Koliko in v kakšni meri revirni gozdarji pri svojem delu uporabljajo inštrumente, je odvisno predvsem od njih in opremljenosti krajevne enote, kjer so zaposleni. Dosti željenih podatkov danes dobimo z računalniško obdelavo (površina, oblika, vrsta gozda ali potek, lokacija in dolžina cest,  itd.). Vendar ti podatki vsem revirnim gozdarjem niso dostopni v enaki meri. Za revirne gozdarje na terenu je najpomembnejše, da so pri opravljanju dela seznanjeni s podatki kot so: kje, v čigavem in kakšnem gozdu se nahajajo. Za lažjo pridobitev teh podatkov revirni gozdarji uporabljajo razne inštrumente. Opisali bomo samo tiste, ki jih uporabljajo gozdarji na terenu – v gozdu. Najbolj pogosto so to: kompas, padomer, merilna ploščica, prirastni sveder, metrski trak,odkazilno kladivov, barva za označevanje,  zadirač  premerka)

2. Opis inštrumentov

2. 1 Kompas (busola)

Gozdarjem kompas v gozdu služi kot pomoč za :

  • ·       orientacijo kart in določitev mesta kjer smo mi na terenu,
  • ·       lociranje raznih objektov v gozdu, ki so vrisani v gozdarskih kartah (raziskovalne ploskve ipd..),
  • ·       trasiranje žičniških linij ali traktorskih vlak,
  • ·       grobo orientacijo pri določanju mej med lastniki ali parcelami (nejasne razmejitve, izruvani, s podrastjo prekriti mejniki…).

2. 1. 1 Kratek opis kompasa

Nazaj

Kompas je priprava z magnetno iglo, za določanje strani neba. Sestavljajo ga: magnetna igla (ki je orientirana vedno na sever in se prosto vrti okoli svoje osi), 3600 krožne merske skale (sever je 00, vzhod pri 900, jug 1800, zahod 2700), merska skala ob straneh ploščice(lahko odmerimo oddaljenost) in ogledalce, ki nam pomaga pri odčitavanju merske skale pri določanju raznih smeri. Pri orientiranju se moramo oddaljiti najmanj 5 metrov od železnih predmetov, ker le–ti vplivajo na magnetno iglo. Kompas držimo vodoravno v višini oči.

Slika1: Kompas.

2. 2 Padomer

Padomer uporabljamo v gozdu za:

  • ·       trasiranje gozdarskih cest in traktorskih vlak,
  • ·       določanje višine drevesa.

2. 2. 1. Kratek opis padomera

Z libelo določamo vodoravno lego, vrtljivi gumb je za vrtenje libele in pomičnega kazalca, skozi vizirno optiko preko vizirne nitke določamo točko na terenu, s pritrdilnim gumbom si nastavimo stalni naklon.

S pomočjo padomera določamo:

- nagibe na terenu, to je pomembno  predvsem pri meritvah, ki jih opravimo pred gradnjo gozdarskih cest in traktorskih vlak, saj se odločamo o strmini gozdarske ceste ali traktorske vlake, ki jo načrtujemo.

- višino dreves, ki jo s pomočjo padomera določimo tako, da ob znani razdalji od drevesa do nas izmerimo kot in izračunamo višino. Višina dreves je za gozdarje pomemben podatek, saj ga uporabljajo pri določanju lesne zaloge gozda.

Nazaj

Slika 2: Padomer.

2. 3 Merilna ploščica

V gozdu merilno ploščico uporabljamo za:

·       ugotavljanje hektarske lesne zaloge gozda,

·       sortimentne sestave,

·       višine dreves.

2. 3.1 Kratek opis merilne ploščice

Merilna ploščica je zelo enostavna ploščica z izrezom v obliki stolpnice. Rob ploščice ima lahko poseben izsek, ki služi izmeri višine dreves. Vsako nadstropje zajame določeno površino, prvo 1 ha, drugo ½ ha in tretje nadstropje ¼ ha gozda. Nadstropje imenujemo faktor K. Pri izmeri držimo ploščico pravokotno na smer vizure s pomočjo vrvice 50 cm od očesa. Drevesa, ki pri gledanju skozi merilno ploščico presegajo širino določenega »nadstropja« v prsni višini, evidentiramo. S pomočjo matematične obdelave dobljenih podatkov meritev z merilno ploščico  izračunamo lesno zalogo na hektar  gozda. Sortimentna sestava gozda pa je razvidna iz samih vizur dreves, ki jih zajemamo.

Slika 3: Merilna ploščica.

2. 4. Prirastni sveder

Uporabljamo ga za ugotavljanje debelinskega prirastka stoječih dreves.

2. 4. 1. Kratek opis prirastnega svedra

Nazaj

Slika 4: Prirastni sveder zavrtan v deblo drevesa.

Prirastni sveder je sestavljen iz: ročaja, svedra in palčke, ki se nahaja v votlem svedru. Prirastni sveder sestavimo in ga v prsni višini zavrtamo v deblo. Ko dosežemo želeno globino, ga dvakrat zavrtimo nazaj in izvlečemo palčko z izvrtkom.

Na izvrtku lahko razberemo koliko centimetrov  je drevo debelejše vsako leto ali  debelinska rast drevesa narašča (širina letnic) ali upada, ocenimo lahko strukturo lesa. Z meritvami izvrtkov  lahko pridemo do podatkov o povprečnem letnem  debelinskem prirastku drevesa .

Vsi podatki, ki jih lahko razberemo iz izvrtka nam služijo kot pomoč pri odločitvah pri označevanju dreves za posek - za posamezno drevo ali skupino dreves v gozdu, ki nas zanima. Po končani meritvi izvrtek vstavimo nazaj v drevo.

Nazaj

2. 5. Merilni trak 

Merilni trak uporabljamo za merjenje dolžin gozdarskih cest ali vlak, za merjenje raznih objektov v gozdu (raziskovalne ploskve…), ugotavljamo površine gozda, služi nam kot pomoč pri določanju raznih mej v gozdu in iskanju mejnikov (parcelne meje, meje med lastniki).

Slika 5: Merilni trak.

Kovinski trak je dolžine 30 metrov, meritve gozdarjev so natančne na centimeter. Večkat položimo meter, večja je verjetnost napake pri meritvi.

Nazaj

3. Zaključek

Opisani in predstavljeni inštrumenti so gozdarjem v pomoč pri odločitvah in nasvetih, ki jih nudimo lastnikom gozdov. Včasih nas podatki, ki jih dobimo z meritvami prepričajo, (gozdarja ali lastnika gozda) o nekem posegu v gozd, o količini ali načinu sečnje, označitvi posameznega drevesa, odločitvi o ponovni geodetski izmeri meje ali parcele, spremembi gozdarske kamionske ceste ali traktorske vlake. Seveda tukaj nismo zajeli vseh inštrumentov  in orodij (premerka, odkazilno kladivo, barvni spray...), ki jih revirni gozdarji lahko uporabljajo na terenu. Kompas, padomer, merilna ploščica, prirastni sveder in metrski trak so vsekakor inštrumenti, ki jih gozdar na terenu pogosto uporablja.

Sestavil: Boris Črešnar

 Teden gozdov 2002

ORODJE REVIRNEGA GOZDARJA 

(ODKAZILNO KLADIVO, BARVA ZA OZNAČEVANJE, , ZADIRAČ IN PREMERKA)

Najpogostejše opravilo revirnega gozdarja je izbira drevja za možni posek, ali odkazilo. V splošnih določbah Zakona o gozdovih piše, da lahko lastnik gozda poseka le tisto drevje, ki ga je na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenega načrta v sodelovanju z njim izbral strokovnjak Zavoda za gozdove Slovenije.  

Na podlagi izbire in označitve  drevja, revirni gozdar izda lastniku gozda odločbo, v kateri je določena količina lesa (bruto lesna masa) in število dreves, ločeno za iglavce in listavce, ki jih sme lastnik v času veljavnosti odločbe posekati.

Za označevanje in merjenje  drevja za možni posek pa se uporablja različno orodje..

ORODJE ZA OZNAČEVANJE DREVJA ZA MOŽNI POSEK

Zaradi zagotavljanja poseka samo tistih dreves, ki so bila izbrana, mora revirni gozdar drevje za možni posek označiti.

Izbrano drevo za možni posek, ki je debelejše od 10 cm prsnega premera, je potrebno na deblu v prsni višini vidno označiti z barvo in na koreninskem vratu z žigom ali barvo tako, da ostane oznaka na panju vidna tudi po poseku drevesa.

Drevesa tanjša od 10 cm, prsnega premera in drevesa, ki so bila za možni posek izbrana pri redčenjih do faze drogovnjaka, se označijo samo z barvo na deblu v prsni višini.

ODKAZILNO KLADIVO

Odkazilno kladivo se uporablja za označevanje izbranih dreves s suhim žigom na koreninskem vratu. Ima približno 40 cm dolg ročaj, na koncu katerega je na eni strani sekirica s približno 8 cm dolgim rezilom, na drugi strani sekirice pa žig velik približno 3,5 X 2,5 cm.

S sekirico odstranimo lubje z dela koreninskega vratu, kamor nato z žigom napravimo suhi žig.

ZGS je kratica za Zavod za  gozdove Slovenije, številka 12 pomeni številko Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, številka za pomišljajem pa je številka revirnega gozdarja.

 

BARVA ZA OZNAČEVANJE

 

Barva za označevanje izbranih dreves za posek, ki jo danes uporabljamo je v obliki spreja. Navadno je živo rdeče barve. Ne vsebuje težkih kovin in ozonu škodljivih plinov.

Drevesa, ki so izbrana za posek je potrebno vidno označiti zato, da jih pri sečnji sekač najde. Drevo izbrano za posek označimo z  barvo tako, da na deblu v prsni višini napravimo piko premera približno 10 cm.

Drevo izbrano za posek označimo z  barvo tako, da na deblu v prsni višini napravimo piko premera približno 10 cm.

 

ZADIRAČ

Zadirač je orodje, katerga uporaba je v zatonu. Nadomestili so ga barvni spreji. Uporabljali so ga za označevanje pri izbiri tanjšega drevja za posek (redčenja).

Z zadiračem označujemo drevje tako, da zarežemo v skorjo. Takšna oznaka ostane vidna zelo dolgo, zato se ga še danes uporabja pri gozdni inventuri za označevanje točke, na kateri smo izmerili drevo, da lahko pri naslednjem merjenju (čez 10 let) drevo ponovno izmerimo na istem mestu.

ORODJE ZA MERJENJE DREVJA ZA MOŽNI POSEK

Debelina drevesa ena izmed osnovnih mer drevesa, ki jo lahko izmerimo enostavno, ceneno in zanesljivo. Z merjenjem debeline dreves, je posredno mogoče ugotoviti obliko, višino in volumen drevesa. Med izbiro drevja za posek merimo debelino drevja, ker nas zanima volumen.

PREMERKA

Za izmero premerov dreves uporabljamo premerke (klupe). Po namenu ločimo premerke za merjenje hlodovine in premerke za izmero stoječega drevja. Premerke za merjenje hlodovine imajo na ravnilu centimetersko skalo, premerke za merjenje stoječega drevja ali taksacijske premerke pa imajo skalo razdeljeno na pet centimeterske debelinske stopnje.

Aluminijasta premerka z enim pomičnim in enim nepomičnim krakom, s skalo v debelinskih stopnjah in centimetrih.

Najbolj so razširjene premerke z enim nepomičnim in enim pomičnim krakom. Poznamo pa tudi kotne premerke z nepomičnim krakom, ki tvori z ravnilom ali z drugim krakom določen kot. V zadnjem času se uveljavljajo tudi elektronske samoregistracijske premerke (shranjevanje in prenos podatkov) z možnostjo povezave z računalniki. Debelino stoječega drevja ugotavljamo z izmero preko lubja, hlodovino pa merimo običajno brez lubja.

Označena drevesa za možni posek merimo v prsni višini (1,3 m od tal) preko lubja, tako, da premerko položimo pravokotno na os debla in objamemo os debla v treh točkah, ter kraka rahlo stisnemo in odčitamo debelinsko stopnjo, kateri drevo pripada. Če merimo hlodovino, moramo odčitavati na centimeter natančno z zaokroževanjem navzdol.

Pri merjenju je potrebno biti pozoren predvsem na tri stvari:

-        da merimo natančno v prsni višini (1,3m od tal),

-        da merimo pravokotno na os debla

-        da s premerko objamemo os debla v treh točkah

Za natančno merjenje mora premerka ustrezati naslednjim pogojem:

-        dolžina krakov enaka ali večja od polovice dolžine ravnila premerke,

-        kraka morata biti v vsakem položaju pomičnega kraka vzporedna in znotraj ne smeta biti izjedena,

-        kraka morata stati pravokotno na ravnilo klupe, ravnilo klupe pa mora biti ravno.

 Sestavil: Jernej Donik

Nazaj

Nazaj

Nazaj

Nazaj

Nazaj

Nazaj

Nazaj