 |
Teden gozdov 2002
Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor izberemo vsako leto ob tednu gozdov, eno vrsto prostoživeče divje živali, ki je manj znana in jo želimo zato predstaviti širši javnosti. Tekom celega leta ji posvečamo posebno pozornost, predvsem pa seznanjamo javnost o vlogi te vrste v naravi. Za letošnje leto smo izbrali kuno zlatico.
Kuna zlatica je ena od tistih vrst prostoživečih živali, ki nam je
zelo malo znana. Je posebnež, ki si je za svoje domovanje izbrala temne strnjene gozdove in jo vidimo zelo redko. Največkrat jo zamenjamo z njeno sorodnico kuno belico, ki je
zelo pogosta in se rada naseli v bližini človeka. Razlikovanje obeh kun je zelo težko, in le redki gozdarji in lovci, so dovolj veliki poznavalci, da lahko v naravi natančno določijo za katero vrsto gre.
Kuna zlatica je razširjena po celi Evropi, pa vse tja do azijske reke Jenisej. V Sloveniji je živi v celinskem predelu, na primorskem pa je ni. Da je to skromna vrsta, da je umetnik preživetja v naravi dokazuje tudi to, da je pri nas razširjena vse do 2000 m nadmorske višine.
Po velikosti je podobna mački, seveda pa ima značilen trup kune. Je nizka in stegnjena, krasi jo značilen košati rep s katerim si pomaga pri dolgih skokih iz drevesa na drevo, ali pa pri lovljenju plena. Barve je rumeno-rjave do kostanjeve in na grlu ima značilno zlato-rumeno ovalno liso. Ravno po tej lisi je dobila tudi ime, podobno kot njena sorodnica belica, ki pa ima, kot že pove samo ime, belo liso.
Kuna zlatica je aktivna predvsem ponoči. Takšen način življenja ji omogoča oster vid, prilagojen za temo, oster sluh ter prefinjen nos. Življenje v gozdu na drevesih jo je izoblikovalo v izvrstnega plezalca. V krošnjah dreves se počuti zelo varno in tam si naredi tudi svoje gnezdo.
Posamezna kuna zlatica živi na zelo velikem območju in strokovnjaki so ugotovili, da to območje zajema od 5 do 10 kvadratnih kilometrov. V svojem življenjskem prostoru si išče hrano na tleh in ni prav nič izbirčna. Na njenem jedilniku prevladujejo glodalci in ptiči. Občasno seže tudi po jagodičevju, in nič je ne ovira, da si v sili ne postreže tudi z hrošči, ribami ali pa dvoživkami. Povprečno potrebuje na dan okrog 160 gramov hrane. Največ težav pri zbiranju energije za življenje ima pozimi.
Podobno kot večino prostoživečih živali, ki imajo svoje mladiče
pomladi, takrat je tudi največ hrane, jih ima v času od marca do aprila tudi kuna zlatica. V skotu, skot je pri kunah podobno kot pri pticah gnezdo, ima od 2 do 8 mladičev. Po treh mesecih dojenja so mladiči
dovolj veliki, da si sami iščejo hrano. Življenjska doba kune zlatice je do 18 let. Za tako malo žival doživijo častitljivo starost.
Med naravnimi sovražniki so najpomembnejše ptice ujede in razne bolezni. Človek na njo nima tako negativnega vpliva, kot pa na kuno belico.
Kuna zlatica je bila izbrana za žival leta zaradi redkosti in skrivnega načina življenja. S tem izborom želimo to izjemno lepo žival predstaviti javnosti, ki jo bolj malo pozna.
sestavil: Martin KRAJNC