Drevo leta 2002

SKORŠ(Sorbus domestica L.)

Mariborska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je sedmo leto zapored izbrala »Drevo leta«. Promocijska akcija Zavoda za gozdove je namenjena seznanjanju ljudi z bolj ali manj znanimi, ogroženimi, zapostavljenimi ali kako drugače zanimivimi drevesnimi vrstami, ki gradijo naše gozdove.

V letošnjem letu je drevo leta SKORŠ ( latinsko ime: Sorbus domestica L.). Skorš je listopadno drevo, ki lahko zraste do 20 metrov v višino. Drevo močnih korenin, grobo in globoko razbrazdane rdeče-rjave skorje in  velike krošnje je zaradi svoje svetloljubnosti bolj doma v gozdnem robu, kot v njegovi notranjosti. To vrsto drevesa najdemo v nižjih sončnih legah. V Sloveniji najdemo posamezna drevesa le še  na primorskem, Beli krajini ter v Pomurju in Podravju. Tudi drugod po Evropi je redek in mu grozi iztrebljenje.

Potrebuje zračna in bogata tla. Dobro prenaša sušo, a je občutljiv na zgodnji mraz saj hitro odganja. Skorja je nekoliko podobna hrastovi; listi pa so podobni jesenovim ali jerebikinim. Listje skorša dolgo okoli  15 cm je sestavljeno iz neparnega števila (11 – 21) 3 – 5 cm dolgih lističev. Rob lističev je grobo in  ostro nazobčan, razen v spodnjem delu kjer je rob gladek. Velik skorš raste v bližini Radencev v kraju Murščak. Premer debla je preko 1 meter. Nad 20 metrov visoka skorša rasteta v Kobilju in Dolencih. Ta vrsta drevesa doseže starost do 300 let. 

Skorš cveti maja in junija. Njegovi beli dlakavi cvetovi so združeni v 10 centimetrov velika socvetja (kobulaste late). Plodovi, ki se razvijejo iz oplojenih cvetov so mesnati in kroglasti nekoliko podobni hruškam. Najprej so zelenkasti, kasneje rjavkasti ali pa pordečijo. Plodovi dozorijo septembra ali oktobra. Kljub veliki vsebnosti sladkorja je plod skorša kisel in trpek,

Skorš je vsestransko uporabno drevo. Njegov les, rahlo peščene barve je zelo težak, celo med najtežjimi vrstami v Evropi. Zaradi svojih obdelovalnih lastnosti (lepo se gladi, malo poka, je elastičen) je bil v preteklosti zelo iskan. Uporabljal se je za osi koles, vijake za stiskalnice, žitne mline, kopita pušk… Danes ga uporabljajo za izdelavo glasbil, palic za biljard ter za drago pohištvo.

Med ljudmi je skorš že dolgo poznan predvsem zaradi svojih plodov. Iz plodov se je pridobivalo vino, ki je imelo značilen vanilijev priokus. Uporabljali so se tudi za pridobivanje sadnega mošta (skupaj z jabolki in hruškami). Plodovi skorša so takemu moštu zagotavljal trajnost. Iz plodov so dobili tudi zelo dobro žganje. Cenili so ga tudi kot sadje iz katerega se je delala marmelada ali kompot. Ponekod pa so ga sušili in ga uporabljali za hrano tako ljudi kot živali. Skorševi plodovi so se uporabljali tudi kot zdravilo za črevesne težave.

Zaradi vsega kar je skorš omogočal je bil ljudem že zgodaj znan (pred 2500 leti ga omenja Teofrast). Žal pa je skorš drevo, ki najbolje uspeva prav na področju zelo intenzivnega človekovega vpliva. Tako se je moral v preteklosti umikati zdaj polju, zdaj mestu,… Izginjal je zaradi najrazličnejših razlogov. V okviru akcije je bilo v sodelovanju z različnimi šolami posajeno okoli 100 sadik skorša.    

Cilj akcije »Drevo leta« je, da opozorimo nanj in da ga poskušamo ohraniti za bodočnost.  

Sestavil: Alojz PUCKO