POLJSKI ZAJEC -  ( LEPUS EUROPAEUS )

Poljski zajec je ena od najbolj razširjenih divjadi v Evropi, vendar je zaradi svojega načina življenja v kulturni krajini vse bolj ogrožen. Številčnost v zadnjih letih upada. Za podoben trend gre v celi Evropi.

Divji zajec spada v red zajcev – Lagomorpha in v družino Leporidae, kamor spada še planinski zajec.

V Sloveniji je poljski zajec razširjen skoraj povsod, razen v visokogorskih območjih, seveda pa ima najboljše življenjske razmere v nižinskih predelih.

Najraje živi v krajini, kjer se na malih površinah izmenjujejo polja, travniki, pašniki in gozdovi. Njegova navezanost na posamezne elemente krajine je sezonska; poleti ima dovolj hrane in skrivališč na polju, pozimi pa zadovolji največ svojih življenjskih potreb v gozdu.

Aktiven je ves dan, ponoči in podnevi. Je zelo zvest svojemu teritoriju in živi samotarsko življenje. Pred sovražniki se rešuje z hitrim tekom, to pa je tudi njegovo edino orožje za obrambo pred lisico, kanjami, hermelini in klateškimi mačkami.

Prehranjuje se z rastlinsko hrano – travami, zelišči, grmovji in lubjem dreves.

Parjenje se začne že pozimi in zajklja koti do štiri krat na leto, od 8 do 1o mladičev.

Kljub temu, da se poljski zajec danes še lovi, pa na njegovo številčnost najbolj vplivajo posegi v okolju in vreme.

V nekaterih krogih se iščejo vzroki za takšno stanje v uporabi pesticidov in  zaščiti ptic ujed. Po našem mnenju sta oba vzroka sporna. Prvič - vrsta in obseg uporabe pesticidov se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenila, poleg tega se na tržišču pojavljajo pesticidi, ki so vedno manj škodljivi. Drugič - glede na to, da so ujede pri vrhu prehranjevalne piramide, bi pričakovali, da se bo ravno pri njih najbolj pokazala akumulacija škodljivih snovi v obliki zmanjšanja prirastka. Predvidevamo, da so vzroki za upadanje številčnosti številni ( padavine, način izvajanja lova, visoki plani v pr eteklih letih, ….), lahko pa smo tudi priča običajnemu naravnemu nihanju. Vsekakor pa so vse to domneve in za  nobenega od teh vzrokov nimamo trdnih dokazov.

Glede na to, da je številčnost in zdravstveno stanje populacije poljskega zajca bioindikator vplivov njegovega življenjskega okolja, in da za nobenega od vzrokov upadanja številčnosti nimamo trdnih dokazov, se nam zdi primerno, da tudi na tem področju naredimo korak naprej in se posvetimo bolj podrobnim raziskavam. To velja še posebej zato, ker smo tej vrsti poljske divjadi v preteklosti, za razliko od parkljaste divjadi in velikih zveri, posvečali premalo pozornosti.

Vse to je vzrok, da smo se iz spoštovanja do te vrste poljske divjadi odločili, da aktivno pristopimo k analizi stanja in pozneje k iskanju rešitev. Pomemben korak na poti k temu cilju je predvidena raziskava.

 Z rezultati predvidene raziskave bi želeli doseči predvsem naslednje:

- Ugotoviti zdravstveno stanje populacije poljskega zajca kot bioindikator vpliva kemizacije.

- Primerjati zdravstveno stanje populacije poljskega zajca različno glede na tip krajine oziroma rabe prostora ( predeli z veliko gozdnatostjo - vinorodna območja - poljedelske površine ).

- Primerjati zdravstveno stanje populacije poljskega zajca različno glede na letni čas 

( pomlad - poletje - jesen ).

Martin Krajnc, univ.dipl.inž.gozd.