|
Teden gozdov 2000: Gozdar v službi narave in človeka
Teden gozdov 2000, ki bo kot je že v navadi zadnji teden v maju (29.5 - 4.6 2000), je lepa priložnost, da kritično pomislimo na svoj odnos do gozda in naravnega okolja nasploh. Krovna tema letošnjega tedna gozdov opozarja na delo gozdarja kot svetovalca, usmerjevalca in pomočnika vseh, ki kakorkoli posegajo v gozd ali se z njim vsakodnevno srečujejo. Gozd je v resnici naš spremljevalec, ki nam nudi vrsto dobrin, potrebnih za kvalitetno bivanje na tem planetu. Še več: Gozd predstavlja našo varnost in varno prihodnost naših otrok, saj blaži negativne, razdiralne vplive nežive narave in človeške civilizacije. Prizadet in uničen gozd izgubi svojo sposobnost varovanja življenja v krajini. Porušena je harmonija v okolju katere del je tudi človek. S tem stopamo na pot, ki vodi le še navzdol. Oblikovati moramo naravno okolje, kjer naravni varovalni mehanizmi delujejo v polni meri in kjer lahko zadovoljimo večino človekovih potreb. To je glavna naloga gozdarjev in gozdarske stroke. Zmotno je prepričanje, da gozdarji samo varujemo in ščitimo gozd pred človekovimi vplivi. Vloga gozdarstva je v združevanju naravnih danosti in človekovih potreb. Tudi krave ne molzemo do njenega žalostnega konca, ampak nam zdrava pamet pove, koliko mleka nam lahko da. V gozdu gre za neprestano usklajevanje med potrebnimi ukrepi, ki ohranjajo in krepijo gozd in ukrepi, ki zagotavljajo to, kar človek želi iz gozda. Vse skupaj delamo z namenom, da dolgoročno in v optimalni meri človeški družbi zagotovimo potrebne dobrine. To zahteva poseben način dela, ki mu rečemo kultura dela in sožitja z naravo ali tudi sonaravno gospodarjenje. Gozdar mora gozd in njegove skrivnosti spoznati, dojeti ter posegati v njih tako, da ne prizadane mehanizmov, ki življenje v gozdu ohranjajo in razvijajo. Slovensko gozdarstvo je razvilo spoznanstveno, kognitivno pot dialoga z naravo. To pomeni, da po vsakem posegu v gozd opazujemo, kako bo narava odgovorila. Ta odgovor se pokaže v obliki nadaljnega razvoja gozda in nam pove, ali je bil naš ukrep ustrezen ali ne. Na ta način vodimo razvoj gozda k našemu cilju - sedanji gozd razviti in ga pripeljati v naravno stanje, s tem pa okrepiti funkcije, ki jih gozd v krajini izpolnjuje (varovalna funkcija, hidrološka funkcija, klimatska funcija, itd…). Ob pravilnem gospodarjenju gozd vse te funkcije opravlja hkrati z priraščanjem visokovrednega lesa. Proizvodnja lesa je v tesni harmoniji z drugimi vlogami gozda. Ekonomski interes, ki prevladuje pri večini lastnikov gozdov torej ni v nasprotju s splošnim družbenim interesom , ki poudarja splošno-koristne vloge gozda. Treba je samo razmišljati dolgoročno in ne podleči pohlepnim težnjam po maksimalnem zaslužku tukaj in zdaj. Gozdarji se učimo delati z naravo v pragozdu, kjer je modrost življenja še neokrnjena. Procese, ki jih tam opazimo skušamo z pravo mero zdravega razuma posnemati tudi v gospodarskem gozdu in mu na ta način pomagati, da preživi, da ozdravi, da postane vitalen in močan in da nam v polni meri nudi dobrine, ki povečujejo blaginjo človeške družbe. Tako je gozdar v službi narave IN človeka kot pravi moto letošnjega tedna gozdov. Ta misel je rdeča nit vseh akcij, ki smo jih gozdarji pripravili ob letošnjem tednu gozdov. Kot vsako leto, bomo tudi letos izbrali najboljšega lastnika gozda, ki izstopa s svojo skrbjo in negovalnim odnosom do gozda. Za svoj trud, bo prejel simbolično priznanje, ki mu ga bomo podelili v četrtek, 25. maja 2000 na njegovem domu. Drevo leta 2000 je navadni oreh (Juglans regia). Predstavlja drevesno vrsto, ki je v naših gozdovih dokaj redka, čeprav so orehi pogosto na naši mizi. Žival leta je veverica, ta neznana znanka iz naših gozdov in parkov. Iz njenega zanimivega načina življenja se lahko marsikaj naučimo. Drevo in žival leta bomo predstavili velikemu številu osnovnošolcev, ki bodo v tednu gozdov odšli na sprehod z gozdarjem. Nekatere šole bodo navadni oreh posadile na svojem šolskem dvorišču in na ta način obogatile svojo zbirko dreves, ki smo jih že posadili v prejšnjih letih. V zadnjih šestih letih so ob marsikateri šoli zrastli pravi majhni arboretumi, ki bodo pomagali spoznavati drevesa še mnogim prihodnjim rodovom. V tednu gozdov ne bomo pozabili tudi na izobraževanje mladine in odraslih. Gozdarji prav radi popeljemo skupine v gozd, pa naj si gre za gozdne učne poti, naravne rezervate in znamenitosti ali pa kar v gozd za vasjo ali mestom in jim predstavimo njegove skrivnosti . V tednu gozdov bomo vse vedoželjne sprejeli še posebej odprtih rok. V Rušah bo pripravljeno predavanje o aktualnem utripu v slovenskem gozdarstvu. O gozdu še posebej veliko povedo fotografije, ki ujamejo na papir tiste trenutke v življenju gozda, ki so drugače nevidni. V tednu gozdov bo na ogled fotografska razstava g. Vanča Potrča v Lovrencu na Pohorju ( Kmetijska zadruga). Na Ptuju bodo o delu gozdarja pripravili razstavo slik in fotografij in sicer v razstavišču mestne občine Ptuj (otvoritev 26.5.2000 ob 12. uri). Mlladi, ki so pred izbiro poklica se marsikdaj odločajo na podlagi skopih informacij in predstav, kakšno delo jih z določeno izobrazbo čaka. Zato smo se na Zavodu za gozdove Slovenije , OE Maribor odločili da jim v tednu gozdov podrobneje predstavimo naše delo in sicer na neposreden način. Z revirnimi gozdarji in gozdarji-načrtovalci bodo dijaki, ki razmišljajo o gozdarstvu kot bodočem poklicnem področju, preživeli ves dopoldan in iz prve roke spoznali vse plati tega poklica. Upamo, da bo njihova odločitev potem lažja in bodo z optimizmom stopili na pot, ki vodi do njihovega poklica. V tednu gozdov bomo izmenjali svoje poklicne izkušnje tudi z našimi sosedi, gozdarji iz avstrijske Štajerske, ki prihajajo k nam na obisk. Tuje izkušnje so vedno dobrodošle, še posebej če prihajajo iz zelo podobnega območja, kot je naše mariborsko, in nas loči le državna meja. Gozdarji si želimo, da teden gozdov čim širši javnosti omogoči vpogled v naše delo in na ta način tesneje poveže gozdarsko stroko in širšo družbo. Skupaj bomo razvili kulturen odnos do gozda, ki ga bo ohranil tudi za prihodnje rodove.
Andrej Breznikar
|