|
NAVADNI OREH ( Juglans regia ) Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, smo že tradicionalno izbrali drevo leta. Za drevo leta 2000 smo se zaradi njegove vsestranske vloge in uporabnosti odločili za navadni oreh. Navadni oreh izvira iz pokrajin z zmernim podnebjem v zahodnem delu srednje Azije. V južno in srednjo Evropo so ga umetno razširili. V Sloveniji je poznan predvsem kot sadno drevo, kot posamezna drevesa, pa ga najdemo tudi v gozdu. Najbolje uspeva na področjih z blagim podnebjem, z dolgo vegetacijsko dobo, na mineralno bogatih, globokih, svežih in rahlih tleh. Dobro uspeva tudi na apnencu. Drevo, ki raste na prostem ima kratko deblo in močno, široko krošnjo, v gozdu pa ima dolgo, čisto deblo in vitko, ozko krošnjo na vrhu debla. Redko doseže višino 20 do 25 metrov. Ima močno glavno korenino, ki v petih letih doseže tudi šestkratno dolžino nadzemnega dela. V rani mladosti raste počasi, od približno petega leta pa raste zelo hitro. Pri 120 letih običajno že prične propadati. Deblo je prekrito s sivo in gladko skorjo, ki z leti razpoka. Veje se razraščajo v okroglasto krošnjo z velikimi listi, ki so neparno pernato deljeni v 5 do 9 ovalnih, gladkih lističev. Zgornja stran listne ploskve je nežno svetlo zelena, spodnja stran pa je nekoliko svetlejša; če jih zmečkamo med prsti, listi prijetno dišijo. Aprila in maja se pojavita dva tipa cvetov. Prvo se pojavijo moški cvetovi, ki so rjavkasto zeleni in združeni v nekaj centimetrov dolge viseče mačice. Nekoliko kasneje se odpro mnogo manj opazni ženski cvetovi Prepoznamo jih po izraziti brazdi, na katero bo veter morda zanesel cvetni prah moških cvetov. Če se bo to zgodilo, se bo začel razvijat plod. Mesnata lupina obdaja trdi osrednji del, ki ga moramo streti, da pridemo do užitnega semena. Pogosto prezremo še tretjo ovojnico plodu, rjavkasto kožico, ki prekriva orehova jedrca. Nase bo opozorila šele v ustih, vsebuje namreč mnogo čreslovin grenko trpkega okusa. Orehovo jedrce je seme, ki ima velika klična lista z veliko hranljivimi snovmi. To je zaloga za rast nove rastline. Oreh je vsestransko uporabna drevesna vrsta. Seme je pomembno živilo. Po energijski vrednosti ( 2724 kJ/100g ) in vsebnosti maščob ( 50 – 70 % ) prekaša druge vrste, prav tako daje večji pridelek na površino kakor druge kulture ( eno drevo da 100-150 kg orehov letno ). Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, za izdelavo mila, v srednjem veku so ga cenili za izdelavo slikarskih oljnih barv. Iz zelenih lupin pripravljajo likerje, v nekdanji Sovjetski zvezi so iz njih in listov pridobivali vitamin C, ki ga je tu 10-30-krat več kot v limoni. Zunanje lupine, liste in lubje lahko uporabljamo za rjavo do rjavordeče oziroma z modro galico za črno barvanje tkanin, lesa in las. Orehovo drevo in njegovi listi odganjajo mrčes in plevele, izven gozda pa ima tudi varovalno in estetsko vlogo. Prelivanje barv in vrtinčast vzorec sta razlaga, da mizarji štejejo orehov les za enega najbolj dragocenih. Trd, prožen in trajen les uporabljajo za izdelavo furnirja, luksuznega pohištva, v strugarstvu in rezbarstvu, za glasbila ( klavirji, pihala ), parket in kopita strelnega orožja. Kot primer naj omenim, da so armature v nekaterih tipih vozil Rolls-Royce in Bentley iz orehovega lesa. Med večje evropske orehe spada oreh v Gayhurstu v Angliji z obsegom 610 cm in višino 24 m. V Sloveniji pa sta med najdebelejšimi oreh iz Šmartnega pri Litiji ( premer 440 cm ) in oreh v Kočevski Reki ( premer 434 cm ). Darko PRISTOVNIK, univ. dipl. inž.gozd |