Na področju načrtovanja razvoja gozdov in gozdnega prostora opravlja odsek predvsem naslednje naloge:

1.izdelava gozdnogospodarskih načrtov;

2.spremljanje izvajanja gozdnogospodarskih načrtov;

3.spremljanje razvoja gozdnih fondov;

4.presoja načrtovanih posegov v gozd in gozdni prostor ter izdajanje soglasij zanje;

5.ostale strokovne naloge.

1. IZDELAVA GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV

Po uveljavljenem sistemu izdelave načrtov gospodarskih enot, potekajo dela za izdelavo načrta dve leti. Prvo leto se opravijo terenska dela, to so  meritve gozdnih fondov, opisi sestojev in označevanje meja. Drugo leto, ľe po izteku prejąnjega načrta pa se do poletja izdela novi gozdnogospodarski načrt in izvede postopek priprave in sprejemanja načrta. Načrt sprejme Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V letu 1997 smo preąli pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot na nov sistem izdelave načrtov, ki je določen z novim pravilnikom o načrtovanju v gozdarstvu.  Največji povdarek je na novi obravnavi gozda in gozdnega prostora, ki jo omogoča nova tehnologija prostorskega informacijskega sistema.

2. SPREMLJANJE IZVAJANJA GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV

V  tabeli je po krajevnih enotah prikazan posek v letu 1997 po oblikah lastniątva. V tabeli je naveden tudi dopustni posek, ki je predviden z gozdnogospodarskimi načrti enot. V zasebnih gozdovih je količina poseka povzeta iz evidence označenega drevja za posek, ki ji je priąteta količina evidentiranega nedovoljenega poseka.

Preglednica 1: Posek v letu 1997 po sektorjih lastniątva in krajevnih enotah (v btto m3) ter primerjava s predvidenimi oz. dopustnimi sečnjami po gozdnogospodarskih načrtih gospodarskih enot.

V obdobju od leta 1992 do 1997 je evidentirani posek v povprečju znaąal 59 % od predvidenih moľnih sečenj, ki so bile določene z gozdnogospodarskimi načrti. Vzroki za  razmeroma nizek odstotek realiziranega etata oz. evidentirane sečnje glede na dopustni moľni posek kot ga določajo gozdnogospodarski načrti so naslednji:

1.Pribliľno 5.000 ha nekdanjih druľbenih gozdov je v postopku denacionalizacije in v zadnjem obdobju v njih niso bile izvajane sečnje razen varstveno-sanacijskih. To so takoimenovani "moratorijski gozdovi".

2.Nepopolnjenost sistemiziranih delovnih mest na naąi OE. Leta 1997 ni bilo pokritih 7 revirjev od sistemiziranega ątevila 45 revirjev.

3.Zaradi zmanjąane odvisnosti gozdnih posetnikov od  dohodkov iz gozda je sečnja v gozdovih manjąa. Pri najmanjąi gozdni posesti se je močno zmanjąala sečnja drvi za kurjavo.

4.Ker zadnja leta stagnirajo cene lesa gozdna proizvodnja ni donosna.

 Preglednica 3: posek po vrstah sečenj v letu 1997 (v btto m3)

Iz tabele je razvidno, da je bil v letu 1997 deleľ negovalnih in pomladitvenih sečenj (rednih) razmeroma ugoden, saj je znaąal 64 %. Leta 1996 je bil deleľ teh sečenj  le 44 %. Deleľ varstveno-sanacijskih sečenj je bil v letu 1997 razmeroma ugoden saj v gozdovih ni bilo večjih izrednih dogodkov. Delez varstvenosanacijskih sečenj je bil najniľji v zadnjih petih letih. Ugotavljamo, da se veča deleľ sečenj brez odobritve.

3. SPREMLJANJE RAZVOJA GOZDNIH FONDOV

Glede na podatke o gozdnih fondih, ki so ugotovljeni z načrti gospodarskih enot, so v mariborskem območju v povprečju večje lesne zaloge in prirastek lesa kot v slovenskih gozdovih. V mariborskem območju je na enoto povrąine tudi večji dopustni posek kakor znaąa povprečje za Slovenijo.

Preglednica 4: Povrąina gozdov, lesna zaloga, prirastek in moľni posek v mariborskem območju in Sloveniji ob upoątevanju veljavnih načrtov gospodarskih enot

4. PRESOJA NAČRTOVANIH POSEGOV V GOZD IN GOZDNI PROSTOR TER IZDAJANJE SOGLASIJ ZANJE

Skladno z 21. členom Zakona o gozdovih izdaja ZGS  soglasja k dovoljenjem za posege v gozd in gozdni prostor ter tudi za objekte zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor letno strokovno presodi okrog 80 zahtevkov za soglasje in 50 predhodnih strokovnih mnenj za poseg v prostor.

Struktura krčitev krčitev gozdov po vzrokih v mariborskem  gozdnogospodarskem območju od leta  1993 do 1996 je prikazana v preglednici 5.

Preglednica 5: Krčitve gozdov v mariborskem gozdnogospodarskem območju po vzrokih

Najočitnejąa značilnost, na katero opozarja primerjava letnega obsega krčitev gozdov z obdobjem 1981-1990, ko je znaąal povprečni letni obseg krčitev 72,7 ha, je  sploąno zmanjąanje povrąine posegov, ki ga je mogoče pripisati gospodarski krizi ter sploąni druľbeni situaciji ob razpadu stare drľave ter osamosvajanju Slovenije. V zadnjih letih, ko je očitno, da je kriza minila in se je začelo obdobje gospodarskega vzpona, pa se je obseg krčitev močno povečal od 13,7 ha v letu 1993 na 61,3 ha v  letu 1996.  Projekcija krčitev za bliľnjo prihodnost pa kaľe na ąe večji pritisk na gozd in gozdni prostor.

Naslednja značilnost je sprememba strukture posegov glede na dejavnosti. V 80-tih letih je levji deleľ krčitev bil opravljen  zaradi kmetijstva, pri čemer so prevladovale obseľne velikopovrąinske agromelioracije. Z naraąčanjem investicijskih dejavnosti pa je v zadnjih letih velik deleľ krčitev zaradi urbanizacije oz. poselitve. Naraąčanje investicijskih  dejavnosti bo povečal tudi obseg koridorskih posegov - zlasti avtocest.

Glede na to, da po obsegu in ątevilu prevladujejo spremembe za potrebe poselitve, infrastrukture in kmetijstva, smo večino povrąin gozdov izgubili v gosteje poseljenih niľinskih predelih, kjer se ni zmanjąal samo proizvodni potencial gozdov, ampak verjetno ąe resneje ogrozili druge ekoloąke in socialne funkcije gozdov.

5. ZDELAVA OSTALIH STROKOVNIH NALOG

Odsek za načrtovanje izdeluje v sodelovanju z ostalimi odseki ali krajevnimi enotami tudi razne ostale strokovne elaborate kot so: presoje vplivov posegov na gozd;sodelovanje pri strokovnih podlagah za prostorske  plane;priprava strokovnih podlag za zakonsko zavarovanje varovalnih gozdov on gozdov sposebnim namenom;strokovne podlage za območje pohorskega naravnega parka - gozdarstvo;oblikovanje in oprema gozdnih učnih poti ter ostale  dejavnosti pri delu z javnostjo.

Vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora:

 mag. Ljubo Cenčič univ.dipl. ing. gozd.

 [OE Maribor] [Odseki] [Prispevki] [K Enote] [Učne P] [Povezave] [Avtor] [Razstava] [Divjad] [Deutsch] [English]