|
Številčnost divjega petelina se je v zadnjih dvajsetih letih kar precej znižala, osnova za takšno trditev izhaja iz številnih raziskav, ki so bile narejene na to temo in na osnovi dokaj rednega monitoringa, ki ga izvajajo gozdarji in lovci. Takšen padec številčnosti divjega petelina na Pohorju, ki je na robu srednjeevropskega areala razširjenosti te gozdne kure in na ta način izpostaljen večjim nihanjem, je možno pripisati tudi temu dejstvu, vendar to ne zmanjšuje upravičenosti naših prizadevanj za izboljšanje stanja.
Danes imamo na Pohorju evidentirana praktično vsa rastišča divjega petelina na keterih petelini še pojejo, kakor tudi tista, kjer se je divji petelin v preteklosti pojavljal, danes pa se ne več. Vsa ta rastišča obravnavamo enakovredno, predvsem zaradi možnosti ponovnega povečanja številčnosti populacije.
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
Življenjskim zahtevam divjega petelina neprimeren način gospodarjenja z gozdom.Gradnja gozdnih prometnic na območju rastišč.Negativni vplivi okolja, ki so posledica turizma (neurejene peš poti, vožnja z motokros motorji, vožnja z avtomobili, vožnja z motornimi sanmi, jahanje s konji po brezpotju, neprimerni čas sečnje) povzročajo nemir, ki se pri divjem petelinu odraža kot onemogočanje rastitve, prekinitev valjenja in kot povečana poraba energije zaradi bega.Pomajkanje hrane zaradi nabiralništva.
|
