Med vsemi vrstami divjadi, ki živijo na Pohorju, ima jelenjad poseben položaj. Ne manjka dokazov, da je ta živalska vrsta živela tu  že v davni preteklosti, vendar ji danes, prevzem zaradi napak človeka, še mnogi odrekajo domovinsko pravico.

Podobno kot v ostalih delih Evrope je bilo tudi za to vrsto divjadi prelomno obdobje v letu 1848. V tem času je bila jelenjad na robu izginotja in le življenjski moči populacije ter redkim poznavalcem narave in poznavanju vloge prostoživečih divjih živali v njej se imamo zahvaliti, da jelenjad iz Pohorja ni v celoti izginila. Ostanki populacije na Rdečem bregu in migracije iz sosednjih območj so bile osnova za preživetje te vrste na Pohorju. Stroga lovska zakonodaja po  II: svetovni vojni je pozneje pripomogla k temu, da se je ta gorski tip jelenjadi z značilno telesno konstitucijo in naravnim razmeram prilagojenim načinom življenja ohranila.

Nerazumevanje osnovnih bioloških značilnosti vrste in enostransko poudarjanje lovskogospodarske funkcije je pripeljalo do tega, da so v šestdesetih letih pohorsko jelenjad križali z jelenjadjo, ki so jo pripeljali iz ravninskega, Panonskega sveta. Osnovne  značilnosti populacije so se močno spremenile in vse negativne posledice so se kmalu pokazale. Še najmanj se je dvignila pričakovana "Lovska vrednost trofej".

Takšen razvoj je pripomogel k temu, da se je pri lastnikih gozdov in pri gozdarjih vzpostavil izrazito negativni odnos do te vrste. Ekološke razmere kakršne vladajo na Pohorju tako spremenjena populacija ni bila kos in  pojavile so se številne škode v gozdovih, ki so se odražale predvsem kot lupljenje drevja. Posledice tega so bile zahteve po povečanem odstrelu in v zadnjih letih ugotavljamo, da so se tovrstne škode zmanjšale. Poleg tega je zanimiva ugotovitev iz evidenc odstrela v Gojitvenem lovišču Pohorje, da se povprečne teže jelenjadi po starosti in spolu zmanjšujejo, kar nas potrjuje v prepričanju, da se prvobitne  značilnosti divjadi počasi vračajo v okvire, ki jih nudijo ekološke razmere na Pohorju.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI

Vsi problemi, ki se pojavljajo v zvezi z jelenjadjo so neločljivo povezani v času in prostoru:Zaradi spremenjene sestave drevesnih vrst na celotnem Pohorju lahko jelenjad bistveno vpliva  na obnovo gozdov in posredno na socialno-ekonomski položaj lokalnega prebivalstva, ki je neposredno odvisen od dohodkov iz gozda.Zaradi posegov v prostor se oži življenjski prostor jelenjadi, hkrati pa povzroča drugačno, umetno prerazporeditev v prostoru.Vplivi okolja, ki so posledica turizma (neurejene peš poti, vožnja z motokros motorji, vožnja z avtomobili, vožnja z motornimi sanmi, jahanje s konji po brezpotju, neprimerni čas in oblika sečnje) povzročajo nemir, ki se pri jelenjadi odraža kot povečana poraba energije in v končni fazi je posledica povečan obseg objedanja rastlinskega dela gozdnega ekosistema.Pomanjkanje grmovnega sloja.V preteklosti je lovstvo obravnavalo le dele populacij jelenjadi in ne kot nedeljivo celoto.Zaraščanje travnih površin je za jelenjad kot pašno vrsto prevzem izguba pomembnega vira prehrane, ki jo mora nadomestiti drugje, v gozdu.Nepravilni odstrel, predvsem v starostnem razredu jelenov, ki spreminja socialne odnose znotraj populacije.Dokler bo jelenjad na Pohorju prisotna ne bo mogoče preprečiti določen obseg objedanja in lupljenja gozdnega drevja. Tudi veliko znižanje številčnosti ne pomeni hkrati odpravo tega problema.Stihijsko krmljenje, ki povzroča nezaželjene koncentracije te vrste divjadi.

 [OE Maribor] [Odseki] [Prispevki] [K Enote] [Učne P] [Povezave] [Avtor] [Razstava] [Divjad] [Deutsch] [English]