VARSTVENI REŽIMI ZA POSAMEZNE VRSTE DIVJADI,ZIMOVALIŠČA, MIRNE CONE.....

VARSTVENI REŽIMI ZA POSAMEZNE VRSTE DIVJADI

JELENJAD

Določitev  mirnih con.Določitev zimovališč.Povečanje deleža travnih površin.Oblikovanje sklada za plačilo škod, ki jih povzroča jelenja z lupljenjem in objedanjem.Oblika lova, ki v celoti upošteva ekologijo vrste.Opredelitev vloge krmljenja za jelenjad.

 GAMSDoločitev mirnih con.Določitev zimovališč.Oblikovanje sklada za plačilo škod, ki jih povzroča gams z objedanjem.Oblika lova, ki v celoti upošteva ekologijo vrste.

 DAMJEK

Strkovna raziskava o ekologiji vrste na Pohorju.

 DIVJI PETELIN Evidenca znanih rastišč in s sistematičnim opazovanjem odkrivati nova in jih vključiti v aktivno varstvo.Varstvo ožjega območja rastišč (2-4 ha).Varstvo širšega območja rastišč (100-200 ha).

KRITERIJI ZA IZLOČITEV RASTIŠČ DIVJEGA PETELINAPodatki iz študij o divjem petelinu.Podatki iz gozdnogospodarskih načrtov.Monitoring.

VARSTVENI UKREPI NA RASTIŠČIH DIVJEGA PETELINA

Na širšem območju rastišč divjega petelina (100-200 ha) je potrebno ohraniti najmanj 60% debeljakov in pomlajencev.Pomlajevanje naj bo na manjših površinah v obliki klinov, da dosežemo pestro strukturiran gozdni rob.Kjer petelin poje v osrednjem delu rastišča ( 2-4 ha), je potrebno zavarovati pevska drevesa .V času od 1. aprila do 31. julija so na širšem območju rastišč prepovedana vsa dela.Na širšem območju rastišč je potrebno varovati jerebiko in rdeči bor in ju po potrebi tudi saditi.Na širšem območju rastišč je potrebno povečati dotok sončne energije na manjše jase z borovnico in brusnico.Na širšem območju rastišč je potrebno povečati dotok sončne energije v okolico mravljišč.Izgradnja novih prometnic na širšem območju rastišč ni dovoljena.Z opozorilnimi tablami je potrebno omejiti prehode v osrednjem delu rastišč.

 RUŠEVEC

Populacijska dinamika ruševca na Pohorju je podobna kot pri divjem petelinu. Seveda pa gre za  VARSTVENI REŽIM ZA RUŠEVCA

Evidenca zanih rastišč in s sistematičnim opazovanjem odkrivati nova in jih vključiti v aktivno varstvo.Varstvo rastišč.

KRITERIJI ZA IZLOČITEV RASTIŠČ RUŠEVCA

Podatki iz gozdnogospodarskih načrtov.Opazovanja na terenu.

VARSTVENI UKREPI NA RASTIŠČIH RUŠEVCA

Izločitev rastišč.Povečati delež travnih površin na aktivnih in potencialnih rastiščih.Omejitev vožnje z vozili.Prepoved urejanja smučišč na območju rastišč.Izgradnja novih prometnic na širšem območju rastišč ni dovoljena.Z opozorilnimi tablami je potrebno v prvi polovici leta omejiti prehode v območju rastišč.

 GOZDNI JEREB

Na celotnem Pohorju je potrebno načrtno izločati površine gozda in jih prepustiti naravnemu razvoju.

 PLANINSKI ZAJEC

Monitoring.Zaustavitev zaraščanja planj ter snovanje novih.

 VIDRA

Monitoring.Zagotavljanje biološkega minimuma v potokih.

Stroga pravila za izgradnjo malih hidroelektrarn.

MIRNE CONE IN ZIMOVALIŠČA

Prostorska razširjenost posamezne živalske vrste je v posameznem obdobju leta različna. V osnovi ločimo letna in zimska bivalna območja (Adamič-2), ki  so lahko med seboj prostorsko zelo oddaljena, lahko pa se v celoti ali delno prekrivajo. Osnovni razlog za te migracije posameznih živalskih vrst v posameznem delu leta je predvsem racionalna poraba energije.

Tako se divjad, ki je v vegetacijskih mesecih bolj ali manj  enakomerno prostorsko razporejena v območju v zimskih mesecih umakne na področja za katera je značilno predvsem naslednje:

Dostopnost hrane: V mesecih z visoko snežno odejo so za divjad primerne predvsem tiste lege, kjer se snežna odeja hitreje tanjša in na ta način omogoča lažje gibanje ter dostop do zeliščnega in grmovnega sloja. To niso samo področja z izrazito južno ekspozicijo ampak tudi področja s sestoji s tesnim sklepom, kjer velik del snežnih padavin ostane na krošnjah dreves.

Ugodne mikroklimatske razmere: Podoben vpliv na zimsko porazdelitev divjadi imajo lokalne geografske razmere. Predeli z večjimi skalami ( Jelenska peč, Jagerska peč, .....) v katerih se akumulira sončna energije in jo te sklale ponoči oddajajo v obliki dolgovalovnega sevanja omogočajo divjadi nadomesten energetski vir, ki pomeni manjšo porabo energije

Manjši nemir: Divjad se umika na področja, ki ji nudijo manjše vznemirjanje, predvsem od človeka. Tudi to gre v kontekst manjše porabe energije, saj govorijo nekatere raziskave (Adamič-2), da se pri nekaterih vrstah divjadi poraba energije pri begu poveča za 800% v primerjavi z mirovanjem (100%).

KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE MIRNIH CON

Zaradi prepletanja in prekrivanje življenjskih območij različnih živalskih vrst ter predvsem zaradi dnevnih migracij mirne cone ni mogoče opredeliti le za posamezno živalsko vrsto. Zato so predlagane mirne cone oblikovane predvsem glede na to, da je možno z varstvenim režimom v mirni coni  zadostiti čim več potrebam, čim večjemu številu živalskih vrst.

Mirna cona je območje, kamor se divjad ( jelenjad in gams ) s paše vrača in miruje, tu si najde mesta za poleganje in vzrejo mladičev. Na teh območjih  se odvija tudi ruk in prsk.

VARSTVENI REŽIM V MIRNIH CONAH

Ureditev prometa na stranskih cestah tako, da je dovoljena vožnja le za potrebe gozdrastva, gozdne proizvodnje, intervencij ter lovstva.Na cestah, ki povezujejo naselja, kmetije ali turistične centre promet ni omejen, razen za vozila, ki povzročajo prekomerni hrup (motokros motorji, .... ).Ureditev peš poti.Dolge proizvodne in pomladitvene dobe pri gospodarjenju z gozdovi.Obveščanje javnosti z obveščevalnimi tablami o pomenu mirnih con.

 [OE Maribor] [Odseki] [Prispevki] [K Enote] [Učne P] [Povezave] [Avtor] [Razstava] [Divjad] [Deutsch] [English]