Nemci Yage se nedolgo nazaj izdali ploščo na ameriški založbi Ebullition Records, 10'' ki ga imam pred sabo pa je izpred dveh let oz. je izšel kako leto za odličnem ''3-17 October 1984'', o katerem sem že pisal. Fantje še vedno preigravajo emocionalno glasbo, ki niha med ostrim in nežnim, kaotičnim in umirjenim, drvečim in počasnim. Skratka lepi, čeprav agresivni komadi polni iskrenosti in dobrega smisla za dinamičnost. Vokalist se poslužuje tako kričanja, kot tudi petja in govoričenja, kitarista pa spuščata samosvoje melodije in se skupaj z basom skušajo prilagoditi močnim in divjim uracem bobnarja. Prijetna zadeva, ob kateri se hitro zasanjaš, zlasti v tistih nežnih, akustično obarvanih trenutkih, kjer Yage najmočneje žarijo. Sicer me komadi ne pritegnejo tako močno kot oni iz ''3-17 October 1984'', ampak verjamem, da fani od prej ne bodo ostali ravnodušni. Prozoren vinil pride z gostim črnobelim bookletom v katerega vsak iz benda zlije svoje misli, pa naj si bo to veganizem, pomen te plošče/benda, identiteta ali optimizem. Edina stvar, ki me jezi so besedila, ki so sicer zapisana v nemškem in angleškem jeziku in imajo še razlage, a kaj pomaga če je vse tako zamazano, da se jih skoraj ne da ali pa sploh ne da brati. Prepričan sem da imajo v njih marsikaj lepega za povedati. Vseeno lep izdelek!