Malce starejši in prvi album, ki je izšel pod imenom Wolfbrigade, sprva leta 2001 na nemški Farwell Records, kot picture LP, leto pozneje pa še v zgoščeni obliki na ameriški Havoc Records. Kvaliteta zvoka zdaleč ni na takšnem nivoju kot novejši album ''In darkness you feel no regrets'', so pa zato komadi toliko bolj surovi, medtem ko je učinek rušilosti isti, če ne celo večji. Skupno 15 komadov hudega d-beat crustcora silne hitrosti in prekomerne jeze z besedili o onesnaževanju okolja, odtujevanju, osebni svobodi in sploh svetu, ki hitro drsi v prepad. V dveh komadih se oglasi tudi Elenor, danes vokalistka pri To What End?, ovitek pa je, kot je že v navadi, apokaliptičnega izgleda. Osebno, so mi bolj pri srcu ostali albumi tega benda, zlasti ''In darkness you feel no regrets'' ali pa ''Allday Hell'', ki je nastal še pod imenom Wolfpack in predstavlja najboljši crustcore izdelek vseh časov. Kakorkoli že, če so vam Wolfpack/Wolfbrigade bili kdaj všeč, dvomim da vam tale plošča ne bo. (30/05/2004)

Odličen crustcore bend iz švedske, ki sem ga po svoji rušilnosti vedno postavljal takoj za Skitsystem. Nastali so leta 95 pod imenom Wolfpack, kasneje pa se zaradi motoristične tolpe z istim imenom preimenovali v Wolfbrigade. Njihova diskografija zajema, poleg raznih singlov in splitov, pet velikih albumov, od katerih je ''In darkness you feel no regrets'' najnovejši. Prinaša 11 udarnih komadov, ki kot na prejšnih platah nustavljivo drvijo, čeprav se tu pa tam že poslužujejo rokerskih oz. Motorhead vplivov, skušajo pa tudi vnašati čimolj razgiban tempo. Skrbo poskrbijo za celo paleto preobratov in močne melodije se stalno oglašajo, medtem ko vakoalist neusmiljeno kriči in tako kot metalne kitare, skrbi da je rušilnost na višku. Lahko bi jih opisal kot Disfear, ki srečajo Tragedy in se spotoma naslonijo še na Skitsystem. Ovitek je, ko se spodobi za žaner, vse-poln lobanj in ruševin in izgleda fantastično, ter delno že napove o čem bo govora v besedilih... ''Blind leads blind, stumbling on through pain and misery. Not aware of what we do, we fear the unknown, even our own shadow. It's hard to be here but we don't dare to go. Too deaf to hear, too blind to see. It's safer to grin and bare it. An open book, but we will not learn. Don't dare to leap, but good we yearn. An open chapter with no real end. The world can't be owned, it's something we borrow.'' Za konec zaigrajo še Poison Idea cover ''Say Goodby'' in s tem resnično mislijo na konec, saj so se pred kratkim razšli. Izšla naj bi le še poslednja plata "A D-beat Odyssey" in morda bodo odigrali še kak show, potem pa resnično konec. Res škoda. ''In darkness you feel no regrets'' je namreč super, čeprav morda rabi nekaj več časa, da ti prirase k srcu! (06/05/2004)