Uphill Battle prihajajo iz zda in so novo ime na Relapse Records a.k.a. zibelka grinda. Njihova glasba sicer ni nek death-grind, kod bi morda kdo pričakoval, ozirajoč se na založbo, pač pa bi jih označil kot ekstremen metalcore z dobro dozo grinda. Gre za precej divjo zadevščino z norim bobnarjem, ki dobro poskrbi za hitrost in glavobol, medtem ko so rifi precej kaotični ali pa se prepustijo hitremu piljenju, ki kdaj pa kdaj skorajda meji na kak blackmetal. Dobro je poskrbljeno za izmenjavanje hitrih in počasnih delov, všeč pa mi je tudi vreščanje vokalista, ki precej spominja na Timmya iz Undying. Če mene vprašate bi Uphill Battle lahko komot bili bratje Burnt by the Sun ali Luddite Clone! Booklet vsebije poleg besedil še fotke benda in moram reči, da je celoten izgled ovitka kar uredu. Nekatera besedila opisujejo pohlepen, brezčuten in krivičen svet, medtem ko so druga bolj osebna in skušajo prikazati bolečino, jezo, frusracijo, tesnobo in podobna čustva, ki jih je avtor doživljal ob pisanju tekstov. Zapisana so boleče, kot nekakšen propad, kot cilj ki se vedno izmika, čeprav večkrat zaključijo z besedami upanja. Meni se zdijo kar uredu! Prepričan sem, da je/bo tale zgoščenka marsikomu odlična, mene pa spremlja ves čas občutek, da glasbi neka majka oz. ni dovolj zanimiva sestava. Včasih celo pomislim, da je premalo ekstremno ampak v resnici me motijo rifi, ki delujejo kot nekaj vsakdanjega, narejeno po malo bolj kaotični formuli. Kljub temu, še vedno dobra plata!