Mlad nemški metalcore bend, ki je pred časom še deloval pod imenom Max Rebo Kids, a se je po dveh platah preimenoval v Under Siege. Nekje sem prebral, da so prej igrali mix old schoola in new schoola in glede na to, da tukaj ni ne duha, ne sluha o stari šoli, lahko rečem, da je njihova pot pod novim imenom bolj metalsko usmerjena. Gre za tisti tipičen nemški metalcore zvok, ki ga ponavadi najdeš na založbah Let It Burn ali Beniihana, čeprav so Under Siege počasnejši in se raje prepuščajo melodijam, kot pa mosh nažiganju. Dosti je hudega žaganja kitar, nekaj tudi piljenja in dvojnega pedaliranja, medtem ko je vpitje pod rahlim ehom, v kakšnem melodičnem predelu pa se za hip oglasi tudi petje. Po pravici povedano ne najbolj originalno, pa še komadi se vlečejo (večina gre nad 4 min), kar hitro pripelje do dolgčasa. Še najbolj dinamičen komad tu gor je ''Kill traitor'', kjer se prvič pojavi hitro thrashmetalsko bobnanje, tako kot tudi lep akustičen prehod. Všeč mi je tudi cover song ''Surrender'' in sem prav vesel, da se še kdo spomni starih hardcore mačkov, kot so bili Strain. Pojavi se tudi +6 min dolg inštrumentalec, ki zveni kot vsi drugi, le da se proti koncu bobnar iskaže še v tipu bobnanja, kot ga običajno najdemo v drum'n'bass svetu, v komadu ''Twisting the knife'', pa jim pokaže Matze iz Crematory kako solirajo metalci. Povprečni ostajajo tudi v besedilih, ki niso zapisana najbolj po mojem okusu, a se nagibajo v družbenokritične tematike. Za vizualnost izdelka je poskrbel Peter Hoffmann, ki se je izkazal že na splitu Absidia/Six Reasons to Kill, če se kdo spomni. Izgleda precej atipično in ne daje izgleda, kjer že takoj veš kaj pričakovati od samega izdelka, ampak pričakujte ne več od povprečnega! (07/10/2004)