In tukaj je sladko maščevanje na katerega sem tako močno čakal. Nova plata ameriških Tragedy. Svar obračam že kake dva tedna in poskušam ugotoviti ali je 'Vengeance' boljši album od njihovega neimenovanega prvenca?'' Tako bom rekel, stvar ni boljša in niti ne slabša, pač pa le neke vrset nadaljevanje. Tako prejša plata kot ta zajemata komade, ki so za popizdit dobri in se drugčase niti ne razlikujeta dosti. Komadi so še vedno hitri in rušilno močni in so počasni ter darkersko razpoloženi. Različni barvi vokala se še vedno izmenjujoče dereta in še so tu tiste odlične kitarske melodije, ki mi vsakič pričarajo zadovoljen izraz na obrazu. Včasih se že zdi da prevladujejo počasnejši komadi, ampak še preden se tega zaveš že pospešijo bobenske udarce in zopet je tu val energije. Vinilka pride v močnem kartonastem ovitku, ki pa je kot sama glasba temno apokaliptičen. Znotraj je velik in fin buklet s krvjo napisanimi besedili, vse rdeče na črnem in dobimo polek besedil še maščevalno nagnjene citate od Tolstoja in Utah Philipsa. Glavno temo besedil razkrije že sam naslov plate, tako da ne bom niti izgubljal časa. Super stvar. Če poznate Tragedy že od prej ali pa ste vsaj fani From Ashes Rise, His Hero is Gone in podobnih vam ne prestane drugega kot da izbrskate tudi ''Vengeance''!