Najprej so spremenili ime, tokrat pa gre za glasbeni stil. Po pravici povedano je bil kar šok, ko sem pred časom slišal mp3 na internetu. Glasbeno so se namreč tako spremenili, da nikoli ne bi uganil kdo so, kaj šele This Memory of You iz Italije. Ehh, saj jih razumem, tudi meni je bilo en dan dovolj trendovskega metalcora. No, tokrat se oglašajo brez drugega kitarista in ponujajo 3 komade nekakšnega čudaškega screamo hardcora. Na eni strani umirjeno zasanjnana emocionalna glasba s petjem ali govorjenjem, ter občasno melanholijo, na drugi razburkana kaotičnost in kričanje, brez kakršnihkoli metalskih sledi, kar še najbolj spominja na Standstill, The Death of Anna Karina in podobne. Besedil govorijo o življenju in tragediji in so precej zanimiva za prebrat, medtem ko je ovitek sprintan na računalniku in nosi na črni podlagi nekakšen zastarel aparat zapisovanja spomina. Ni slabo. Z novim stilom so šele pričeli in jih čaka še dosti poliranja, pa tudi izgovorjava na začetku komada ''20 years old'' je živi obup, ampak verjamem da bodo naslednjič boljši. Dobra poteza, čeprav se mnogi ne bodo strinjali z mano. (25/04/2004)

Teden nazaj sem bral opise nastopajočih bendov za City of... festival 2003 in ko sem prebral, da This Memory of You zvenijo v stilu Children of Fall so se mi obrvi kar dvignile. This Memory of You sem videl v živo že kar nekajkrat in čeprav se je njihov stil igranja z vsakim novim nastopom malce spremenil, nikoli nisem čutil kakih švedskih vplivov, temveč sta vedno bila na prvem mestu mosh in kaotičnost kot prepoznavni znak benda. No, s tem MCD-jem (njihov prvi) so me presenetili še bolj kot Miran s svojim ''City of...'' opisom, kajti ptrdili so, da vrstica ''Metaliziran hardcore, ki je vse bolj dinamičnen in kaotičen, tako da na trenutke spominja na skupine kot so Children Of Fall in podobne.'' ne bi mogla biti bolj primerna. Valda, da so mošanje, slayer-rifi in metalcore-chaos še vedno prisotni, ampak glasba je postala bolj emocionalna, pogostejše so kitarske melodije, vokalist poskuša uporabiti tudi kaj drugega kot le ostro kričanje, itd...skratka, kot da bi poslušal nek čisto novi bend. Meni stvar sploh ni slaba, edino chaos-metalcore vložki se mi zdijo plehki in brezvezni, zelo pa mi je všeč mračen in udaren uvod komada ''The lovers'' in si vsekakor želim več takih trenutkov! Ovitek je tako zatemljen, da skorajda ne vidiš kaj prikazuje, ampak izgleda ok in gre dobro z besedili. Ta so vsa osebna in zrcalijo njihovo vsakdanje življenje, strah, dvom, itd. kot tudi sami povejo na zadnji strani knjižice. Ni kaj, dobra poteza za When the Day Comes Records!