TAKARU/ A LIGHT IN THE ATTIC - split CD
Genre: screamo
Score:
7,5/10
Label: Sky of ill Rule
Year: 2003
Length: 11 tracks - 19:55 min
Link: A Light in the Attic I Takaru
Mp3:
''Even plagues'' (ALITA) I ''C.owardly f.eeding s.ilence'' (Takaru)
Favourite Track: ''1849 revisited'' (Takaru)

Dva dokaj nova ameriška hardcore benda na eni zgoščenki. Takaru so ne-dolgo nazaj igrali v Udinah in na žalost o dogodku nisem bil pravočasno obveščen, sem pa šel par tednov za tem pogledat njihove kolege A Light in the Attic, ki so imeli špil v klubu Gromka. Oba preigravata neke vrste screamo norije, oba pišeta premišljene tekste, oba sta nastala iz ex-članov dobro uveljavljenih hardcore bendov in tako naprej še cel kup enih podobnosti, ki so jih nedvomno pripeljale do ideje o skupni zgoščenki. Pričnejo A Light in the Attic, bivši člani odličnih Japhet Kotto in še bolj odličnih Suicide Nation. Njihova glasba občasno prav zares deluje kot zmes obeh omenjenih, drugače pa se dosti nagibajo na tiste starejše in agresivnejše Ebullition bende, z močnimi basi in kričečim vokalom. Skratka, močni basi, metalna kitara in dosti dvojnega pedaliranja, s čemer dosežejo oprijemljivo hrupnost, ki smo ji bili priča tudi v Gromki. Besedila so kratka, zapisana kot nekakšen tok misli, ki mu nikakor ne prideš do dna. Takaru združujejo ex-člani iz A Day's Refrain in Funeral Diner in so od svojih partnerjev bolj razdivjani, hitrejši in bolj kričeči, pa tudi bolj emocionalni in metalski, včasih celo grinderski. Dobro razgibana, čutna in divja glasba, kot jo ponavadi srečaš pri izvajalcih založbe Robotic Empire Records. Bend na svojih koncertih distribuira AK Press bukve in glede na odlično informiranost besedil in razlag le teh, je več kot očitno, da te bukve tudi pridno prebirajo. Govorijo o protestih, o ciljih, ki jih bomo dosegli le s sodelovanjem skupin, s katerimi se včasih tudi ne docela strinjamo, o postavljanju meril zunanjosti človeka, kar je na žalost prodrlo tudi v punk/hc sceno, o pomembnosti neodvisnih medijev, o farmacevtski industriji, itd. Super, vse še dodatno oboroženo s številnimi www naslovi. Od A Light in teh Attic sem sicer pričakoval več glede na njihove ex člane, medtem ko so me Takaru popolnoma presenetili, tako v glasbi kot v besedah. Imejte odprte oči za njihov prvi celovečerni album ''There can only be none'', ki je izšel enkrat v teh zadnjih tednih! (26/08/2004)