V bookletu piše ''This compilation contains all songs featured on any release with the word Sommerset on the cover'' razen seveda albuma ''Fast cars, slow guitars'' kateremu sem že namenil par besed na tej strani. Torej, neke vrste diskografija od 95'-99' za novozelandske punkrock heroje, ki zajema album ''More songs'', split 7inča z Mid Youth Crisis in 28 Days, ter ''self titled'' e.p., vsega skupaj 22 komadov odličnega melodičnega punkrocka. Glasbeno se v večini držijo istega recepta kot na ''Fast cars, slow guitars'', čeprav komadi morda niso tako dodelani in lepo izoblikovani kot danes. Meni se zdijo še najbolj všeč v letu 1996 z dvema skladbama na splitu z Mid Youth Crisis, ki sta bolj surovo in hardkorovsko nastorjena od vsega kar sem do sedaj slišal, medtem ko so komadi iz predhodnega ''self titled'' e.p.-ja bolj Lifetime-ovsko usmerjeni. Ehh, fantje so rojeni punkrockerji in so vedno blesteli, naj si bo to danes ali deset let nazaj. Booklet je napolnjen s koncertnimi fotkami in poda za vsak izdelek posebej nekaj informacij, besedila pa so priložili v cd-rom dodatku, kjer si lahko pogledaš še nekakšen video koncertnih izrezkov za komad ''Artless''. Zopet dober soliden punkrock izdelek, ki bo prihranil pot in denar marsikateremu Sommerset fanu! (14/04/04)

Sommerset, poznani kot živahni punkrock melodičarji iz Nove Zelandije. Tale album je prvič izšel na njihovi domači založbici Kafuey Records leta 2001, kasneje pa je sledila še avstralska, ameriška, evropska in angleška različica, tako da plata dobro kroži okrog sveta, čeprav imam občutek, da po evropi niso kaj prida znani. Kljub temu gre za odličen punkrock oz. melodičen hardcore, ki se bi brez problema kosal z imeni kot so Strike Anywhere, Satanic Surfers, Down by Law in podobnimi. Večina komadov je hitra, energičnost in melodičnost je na višku, pa tudi strukturno imajo pogruntano izdelane komade, tako da ni tiste dolgočasnosti, kot jo nosijo mnogi punkrock bendi danes. Skratka, zelo prijetna, spevna in naspidirana glasba z odličnim petjem in melodijami, ki gredo hitro v uho in si jih zvižgaš še dolgo potem. Tu in tam se pojavi kak agresiven, počasen ali pa tudi dolgočasen komad, ampak v večini dobro špilajo. Besedila so osebno-izpovedna, govorijo o temah kot so naveličanost, zamera, upanje, vztrajnost, življenske napake, opravljanje, manipuliranje medijev, itd. in so zapisana precej enostavno, ter dolgočasno. Kot da bi ves svoj trud posvetili le glasbi. Vseeno še vedno dober soliden izdelek, ki bi ga priporočal vsem fanom melodičnega hardcora. (13/04/04)