''That within blood ill-tempered'' je brez dvoma eden najbolj pričakovanih albumov zadnjih par let. Njihova prejšnja plata ''Hearts once nourished with hope and compassion'', ki je izšla v letu 97' je pustila močno sled v hardcore sceni in s svojo originalnostjo takorekoč čez noč ustvarila cel kup oboževalcev, ki so s svojimi bendi hoteli zveneti slično a jim nekako ni uspelo. Sedaj, pet let pozneje, se končno pojavijo z novim albumom, in zopet očarajo maso ljudi. Stil je sicer podoben, učinek pa isti kot 5 let nazaj! Tega resnično nisem pričakoval, tako da je bilo zame presenečenje še večje. Tu so verjetno najlepši rifi in najbolj sladke melodije, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka. Kitarsko igranje se neustavljivo spreminja in potuje iz krasnih nežnih predelov v razburkano morje metalske agresije, kjer se vsipa ena melodija čez drugo in vse skupaj z valom energije trešči v naslednji preobrat. Vse deluje precej strastno, emocionalno in totalno nepredvidljivo, medtem ko je tempo v večini srednjehiter z občasnimi skorajda oldschoolersko obrvanimi izbruhi. Ubistvu ni kake hude spremembe med tem in zgoraj omenjenim albumom, čeprav imajo sedaj drugega vokalista, komadi pa so izdelani še bolj osupljivo in so polni nekih presenečenj ob katerih se lahko le čudiš. Ovitek je fantastičen, vse v škropljenih krvavo-črnih barvah z nekaj grotesknimi podobami in prav tako so odlična besedila, ki so precej obširna in zapisana na dokaj samosvoj način. Rdeča nit je človek i z njim propad, sovraštvo, sanje, ustvarjalnost, vztrajnost, evolucija, bolečina, beda, trpljenje, tragedija, smrt, itd. Kot sem že prej rekel, fantastično! Zagotovo ena najboljših hardcore izdaj letos!