Njihov drugi veliki album ''Of one blood'' je bil par let nazaj velik bum modernega metalcora in fani metalne glasbe so bili osupli nad svežino, kompleksnostjo in melodičnostjo, ki jo so jo Shadows Fall izžarevali. S tem izdelkom niso nič drugačni. Še vedno so tu dolge in mojsterske solacije, ki jih bruhajo obe kitari istočasno in dobesedno jemljejo sapo, ter dobro premišljeni rifi, ki lepo poskribjo, da je glasba dinamična in razgibana, kot se to le da. V večini gre za melodičen thrashmetal z rahlimi hardcore nagibi, tempom, ki ni prehiter in ni prepočasen, ter večbarvnim vokalom. Meni so še najbolj vseč v času petja in vpitja, medtem ko ostre krike in kruljenje postavljam v slabšo polovoco albuma. V dveh komadih se preizkušajo z okusno akustiko, nežnost pa izžarevajo tudi z balado ''The art of balance''. Ko nastopi čas za zadnji komad, zaigrajo še fino rokersko priredbo ''Welcome to the machine'' od Waters. Besedila niso tako bogata kot glasba in se v večini vrtijo okrog frustracije, večkrat pa tudi hrepenijo po svobodi in pravičnejšem svetu. Estetska urejenost ovitka je cool, ni mi pa vseč mlahavost kartona v katerem plošča pride. CD verzija albuma je izšla, tako kot njihov prejšni ''Of one blood'', na Century Media, za vinil pa so se zagrebil na LifeForce. Kdo ve zakaj?