|
Split
dveh ameriških bendov, ki preigravata dokaj slično glasbo...temačen
in kaotičen screamo, ki zveni drugače od vseh bendov, ki jih običajno
ljudje zalagajo pod to nalepko. Od umirjene improvizacije, do čistega
izbruha nereda, pa do drvečih ritmov z večnim kričanjem. Pageninetynine
nadaljujejo s tistim, kar so počeli na svojem ''osmem dokumentu'',
čeprav so tokrat zrelejši, s trdno določenim ciljem in še tršo lupino
besedil. Ta so postala precej kriptična, kjer zaničevalno, skorajda
mizantropsko opisujejo človeštvo, kakeršno vodi nikamor drugam kot
v pogubo. Umirjeno inštrumentalni nagibi, ki se vlečejo in vlečejo
so mi bili vseč že na ''Document #8'' in tukaj zvenijo še lepše.
Glasbeno se skušajo čim manj omejevati, tako da so komadi razgibani,
pisani in zanimivi za poslušalca. Majority Rules na drugi strani
plošče so zame novi in so mi zelo vseč, tako da bom skušal čimprej
nadoknaditi tisto, kar sem zamudil v njigovi preteklosti. Kot sem
že prej omenil, zvenijo slično svojim partnerjem, čeprav niso tako
kaotični in so pa rahlo (zelo rahlo) metalni z manj razmetano strukturo
komadov. Precej temačno, včasih celo žalostno in srahljivo, z dobro
raztegnjenimi komadi skrbo izbranih rifov, močnih bas linij in fantastičnim
strupenim kričanjem. Ko sem prešel iz Pageninetynine besedil na
njihova, mi je kar odleglo, saj so ta dosti bolj preprosta in razumljiva.
Tema je naftna vojna, lepši jutri, ''lepotna'' industrija, itd.
5 komadov za Pageninetynine, 4 za Majority Rules, vse skupaj natlačeno
na stekleno prozoren vinil, zavito v zlato-črno-bel ovitek raspadajočih
obrazov, o katerih sem že pisal v recenziji Pageninetynine. Pred
pričetkom te recenzije sem še razmišljal o prodaji plošče, sedaj
pa sem vesel, da si lastim tako special izdelek, kot je tale split.
Priporočljivo!
|
Pageninetynine
je osemčlanksa gruča iz amerike, kjer jih kar pet mlati po strunah
(3 kitare, 2 basista), eden po bobnih, preostala dva pa mečkata
mikrofone. Sliši se zelo zadušljivo, čeprav je plošča slab nadomestek,
za tisto neurje zvoka, ki so ga prikazalai s svojim nastopom v Italiji,
kake 2 leti nazaj. Po moje ne bi bilo bistvene razlike, če bi isto
stvar počeli v bolj vsakdanji postavi, ampak jebi ga, zakaj ne povabiti
vse svoje frende, ki lastijo inštrumente in skupaj deliti prijetne
trenutke? Fantje ružijo nekakše temačne in zamorjene, celo srahljive
sorte screamema, brez kakeršnihkoli metalnih vplivov, pač pa z veliko
dozo kričanja in kaotičnosti. Večkrat me spomnijo na Reversal of
Man, čeprav zdaleč niso tako hitri. Občasno se ulovijo v melodične
tokove krasnih trenutkov in se predajajo improvizaciji, ki jo pačasi
stopnjujejo v pravi hrup večno izgubljenih prijemov. Besedila so
sarkastična, čustvena in osebna, zapisana v globjem prenesenem pomenu
in kot sami povejo, gre za nekakšen napad na tiste, ki onesnažujejo
punk/hardcore sceno. ''We are the people that disagree with you.
With out us you will never change.''. Ovitek je ves črn in se vidi
le odtis imen benda, plošče in komadov. Booklet vsebuje odlične
risbe razspadajočih obrazov, ter ročno zapisana besedila, vse v
črnobeli tehniki. Dober izdelek! Originalno, zanimivo in iskrenoa,
čeprav malce preveč zamorjeno in tako ne nekaj, kar si bi pogosto
vrtel.
|
PG.99
...osem
člasnki bend z dvema basistoma, tremi kitaristi, dvemi vokalisti in bobnarjem
si res ne bi želel zamuditi. Videl sem že bende, ki so imeli po dva basista,
tri kitariste in več vokalistov, ampak da bi imel end bend vse to, pa
je zame prvič. Lahko si kar predstavljate polnost zvoka in hrup, ki ga
lahko ustvari takšna množica dolgolasih mladeničev!
|