Nad albumom ''Black seed of vengeance'' sem bil močno navdušen, tako da sem že komaj čakal novo plato ''In their darkened shrines'', ki pa ni več tako nova, saj jo že več kot leto dni premetavam po sobi, jo občudujem, poslušam, skrbno polagam na svoje mesto, itd. No, mogoče sem pa le čakal trenutek, ko me globje povlečejo v svoje brezno teme, ter me dokončno munificirajo s svojo deathmetalsko mojstrovino. Moram reči, da je tu goraj nekaj najbolj srahljivio-pogubnih trenutkov oz. komadov, kar sem jih kdaj slišal. Sicer sledijo formuli prejšnega albuma, ampak dvomim, da bo kdo zaradi tega ostal slabe volje. Komadi so brutalni, rušilni in zadušljivi, kot bi padla atomska bomba, čeprav je tu vedno tisti egipčasnki pridih, ki se le redkokdaj odmakne. Bend namreč meče veliko zanimanje na staro-egipčansko mitologijo in to kažejo, tako v glasbi kot tudi besedilih. Ta so zame nekaj novega, in zdaleč ne morem govoriti o vsakdanjosti vsebine. Zapisana so sicer preprosto in ne uzrejo prave svetlove, vse dokler se ne potopiš v obširne razlage, ki lepo podkrepijo vsako besedilo posebej. Zares zanimivo čtivo za prebrat. V večini se komadi gibljejo okrog 5 min, ''Unas slayer of the gods'' doseže skoraj gromozanskih 12 min in so največkrat blazne hitrosti z abnormalnim bobnarjem, kot britev ostimi solacijami kitar, ter brutalnim kruljenjem, ki se sliši, kot bi nadčloveško bitje izražalo svojo jezo izven svoje grobnice. Tipi vsekakor vejo kako pričarati srh vzbujajoče vzdušje, še najbolj v tistih počasnih in pogubnih trenutkih, ki ne bi mogli biti bolj temačni. Obožujem jih! Morda postanejo malce enolični proti koncu, ampak to nikakor ne vpliva na moje dobro mnenje o plošči. Ovitek je fantastičen...vse temno, s podobami kač, hieroglifov in piramid, ter vsa teks v zlati barvi. Super. Brez dvoma eden najboljših in najzanimivejših deathmetal izdelkov modrenega časa!