Tole ni split kjer bi vsako ime označevalo nekaj skladbic, pač pa gre za sodelovanje med Neurosis in Jarboe, nekdanje vokalistke iz Swans. Oni poskrbijo za mračno-boleče ozadje, ona za besedila, ter hladen glas široke razsežnosti. Skupaj prava črna hudobija, ki se bo enim zdela neverjetno zanimiva, drugim neznosno leglo depresije. Meni se zdi odlično! Vsak komad je zgodba zase in obenem nekaj svežega, prav tako kot je bil vsak Neurosis izdelek, ki sem ga kdaj slišal. Tokrat je sama glasba dosti bolj umirjena, da o kakšni metalni udarnosti niti ne morem govoriti, več pa se prepuščajo elektroniki in kot je že v navadi, raznim čudaškim izpadom. Zvok basa in kitare sta pogubno močna, čeprav postavljena v ozadje in vse je polno je vrtinčastega tribal bobnanja, medtem ko Steve Von Till celotnemu izdelku podeli le par besed. Ostalo prepustijo Jarboe, katere vokal se giblje vse od krasnega petja pa do histeričnega kričanja, pačenja, govorjenja, šepetanja, vzdigovanja, karkoli ji pač pride na pamet. Njen glas v bistvu zrcali njihovo glasbo in pride tako skupaj ena lepa, skrbno sestavljena celota. Besedila so precej zanimiva in govorijo o življenju, smrti in vsem kar pride vmes. Skratka, kolikor gredo v dolžino (od 6 do 11+ min), toliko gredo tudi v globino in bodo tako prišli v poštev predvsem ljudje z zahtevnejšim glasbenim okusom. Neurosis fani pa bodo itak navdušeni! (16/05/2004)