Split dveh ameriških bendov, ki preigravata dokaj slično glasbo...temačen in kaotičen screamo, ki zveni drugače od vseh bendov, ki jih običajno ljudje zalagajo pod to nalepko. Od umirjene improvizacije, do čistega izbruha nereda, pa do drvečih ritmov z večnim kričanjem. Pageninetynine nadaljujejo s tistim, kar so počeli na svojem ''osmem dokumentu'', čeprav so tokrat zrelejši, s trdno določenim ciljem in še tršo lupino besedil. Ta so postala precej kriptična, kjer zaničevalno, skorajda mizantropsko opisujejo človeštvo, kakeršno vodi nikamor drugam kot v pogubo. Umirjeno inštrumentalni nagibi, ki se vlečejo in vlečejo so mi bili vseč že na ''Document #8'' in tukaj zvenijo še lepše. Glasbeno se skušajo čim manj omejevati, tako da so komadi razgibani, pisani in zanimivi za poslušalca. Majority Rules na drugi strani plošče so zame novi in so mi zelo vseč, tako da bom skušal čimprej nadoknaditi tisto, kar sem zamudil v njigovi preteklosti. Kot sem že prej omenil, zvenijo slično svojim partnerjem, čeprav niso tako kaotični in so pa rahlo (zelo rahlo) metalni z manj razmetano strukturo komadov. Precej temačno, včasih celo žalostno in srahljivo, z dobro raztegnjenimi komadi skrbo izbranih rifov, močnih bas linij in fantastičnim strupenim kričanjem. Ko sem prešel iz Pageninetynine besedil na njihova, mi je kar odleglo, saj so ta dosti bolj preprosta in razumljiva. Tema je naftna vojna, lepši jutri, ''lepotna'' industrija, itd. 5 komadov za Pageninetynine, 4 za Majority Rules, vse skupaj natlačeno na stekleno prozoren vinil, zavito v zlato-črno-bel ovitek raspadajočih obrazov, o katerih sem že pisal v recenziji Pageninetynine. Pred pričetkom te recenzije sem še razmišljal o prodaji plošče, sedaj pa sem vesel, da si lastim tako special izdelek, kot je tale split. Priporočljivo!