Se še kdo spomni ameriških heavy hardkorašov, ki slišijo na ime Damad? Jaz le po imenu, ampak jih bom vsekakor moral čekirati, glede na to, da se mi njihov novi bend Kylesa tako dopade. Tole je sicer kratko trajajoč ep ki pride v vinilni obliki le z dvema komadoma, CD različica pa nosi še 2 več, plus video dodatek. Gre za 3 tipe in eno žensko, kjer se razen bobnarja vsi še derejo/ vpijejo in pri tem nažigajo navzdol uglašen in umazan hardcore, ki zveni približno tako, kot His Hero is Gone v svojih 'počasnejših' časih. Skratka nekakšna paleta metala, hardcora, crusta in punka s prekomerno dozo črno barve in počasnih/srednje hitrih ritmov. Pričnejo z grobim, rušilnim in rahlo-kaotičnim komadom ''No ending'', kjer za hip že namignejo na umirjen del z dobrimi melodijami, zares pa se razživijo šele v naslednjem komadu ''A 100 heat index''. Ta je na trenutke melodičen, ima super strukturo in je eden tistih komadov zaradi katerih sem v preteklosti postal Kylesa fan na prvem mestu. Lepe kitarske melodije nad pogubnim plaščem distorzije, ter vokalni izpadi, eden čez drugega. Super! Za konec odigrajo še priredbo ''Clutches'' legendarnih Nausea, ki pa je še najbolj nezanimiv komad tu gor. Besedila iz neke svoje perspektive kritizirajo svet danes in puščajo odprto interpretacijo, za ovitek pa je poskrbel carski Pushead, ki je znan po tem, da nameni svoj čas in trud le zares odličnim bendom. Kylesa to vsekakor so. Dober ep, ampak če hočete slišat nekaj zares dobrega preverite raje njihov split s Cream Abdul Babar ali ''self titled'' full length. No boste obžalovali! (21/09/2004)