Ko
sem prvič slišal te švede sem kar okamenel nad težo lepote, hladnosti
in emocionalnosti, ki jo bend proizvaja s svojo počasno in melanholično
godbo. Lahko bi jih označil za nežne in krhke, lahko bi jih primerjal
z močnimi in težkimi, v resnici pa pljujejo nekje vmes s krasnim
petjem v ospredju, da na koncu že spomnijo na Radiohead, Muse in
podobne. V bistvu bi brez problema lahko postali vroča stvar na
MTVju, amapk upam, da do tega ne bo prišlo. Bend združujejo ljudje
iz znanih imen mesteca Umea kot so Plastic Pride, Cult of Luna,
Scared in Refused, kar v glasbi tudi kmalu občutiš, saj Janovo petje
(Plastic Pride) ne moreš kar tako spregledati, medtem ko glasba
deluje kot mirnejši brat Cult of Lune. Vrtinčasti bobenski udarci,
nepričakovani izbruhi energije, hude kitarske melodije, valovite
strukture, itd, vse je tukaj, kot izvir nečesa čarobno lepega. Zgoščenka
je dodatno omotana še s posebnim umetniškim ovitkom, v notranjosti
pa zasnežena pokrajina in besedila, ki jih ni mogoče brati. Resnično
super stvar, ki preseneti z vsakim novim poslušanjem! Zelo priporočljivo!
(06/07/2004)
|