Tole bo prvi izdelek avstrijske založbe Burning Season Records, za katerega lahko rečem, da mi je resnično všeč. Instil me v preteklosti niso prepričali, tokrat pa napadejo z dvema kitaristoma in naredijo korak globje v metalske vode, kar bo vsekakor pripomoglo k boljšim kritikam. Metalsko piljenje kitar in dvojno pedaliranje v rušilem ''The carving captures'', bi lahko primerjal s Cataract, Heaven Shall Burn in podobnimi, medtem ko sta preostali dve skladbi bolj v stilu rojakov Darwin, čeprav tudi nemških metalcore vplivov z obilno dozo melodij ne gre za izključiti. Vokal je peklenski, glasba pa kompleksna in strukturno zanimiva. Instil so s temi tremi komadi, ki mimogrede govorijo o ignoranci in nesvobodi čoveštva, močnejši od kdarkoli prej in verjamem, da bodo šli od tu le še navzgor. Kyds vs. Columbus v nadaljevanju so še bolj cool. So šest članska zasedba iz amerike, ki premore kar tri kitariste in preigrava težje definirano zvrst metalno emocionalne zmešnjave. Komadi se vlečejo tja od 5 do 7 min in so do konca natlačeni z melodijami in večbarvnim krčanjem/ petjem po vsem prostoru. Dolgi kot so, gredo skozi celo morje sprememb perfektnih prijemov in čarobnih trenutkov, vse to brez da bi pri tem zgubili tla pod nogami. Malce spominjajo na metalcore pionirje iz preteklosti, kot so Barrit, Krakatoa in starejše Cave In in včasih se mi zazdi, da so Kyds vs. Columbus še edini metalcore bend, ki resnično izliva svojo glasbo iz srca. Krasna zadeva z dokaj nenavadnimi besedili ob katerih uživam, pa čeprav ne znam izpostaviti same vsebine. Fantje naj bi kmalu izdali svoj prvi full-length in močno držim pesti, da bodo nadaljevali v istem stilu. Ovitek je ok. Lepe barve in fin papir, le besedila bi lahko bila malce bolje postavljena. Kljub temu, fantastičen split, zlasti druga polovica! (10/03/04)

English Version:
This will be the first Burning Season release I really, really like. I haven't found Instil that interesting in the past but here they strike with two guitars and everything goes two steps further into the metal madness. With devastating ''The carving captures'' they destroy not unlike Cataract or Heaven Shall Burn, while the rest two songs reminiscent of their fellow kinsmans Darwin, though german metalcore with a huge dose of melody can't be excluded either. Vocal is hellish, music complex and structurally interesting. With these 3 songs (which by the way speak of ignorance and captivity of human mind) they're stronger than ever and I'm sure it will only go upwards from here on. Kyds vs. Columbs are even better! A group of six guys from the states possess 3 guitars and play a bit harder-to-pin-down style of emotional metalcore disorder. Songs extend from 5 to 7 min and they're all stuffed with melody and multicolour screaming/singing all over the place. They go through a sea of changes, perfect metal riffing, magical moments and a dozen more minor things without losing their heads on this path of confusion. At some points they remind me on metalcore pioneers like Barrit, Krakatoa and old Cave In and sometimes I think like they are the only metalcore band these days that really pour their music straight from the heart. Excellent stuff with unusual lyrics I enjoy but can't really expose their contents. I heard they will soon records their first full-length so I'm already all excited what's next. Layout is ok - nice colours and slick paper, except for the lyrics that could be better arranged but who cares anyway. This is great split, especially second part! (10/03/04)

Še eden povprečen metalcore bend na nemški Beniihana Records. Instil so sicer nizozemci ampak se njigova glasba ne razlikuje dosti od modernega metalcora, ki zadne čase odmeva po nemčiji in ima sedež prav na Beniihana Records. Tipi mešajo agresivne mosh dele z dvojnim pedalom in piljenjem kitar skupaj z lepimi melodijami, kjer se rahlo distorzirano kričanje spremeni v petje in žaganje kitar v brenkanje. Tu in tam se oglasi kak dober rif, to pa je tudi vse. Kitarist sicer obvlada ampak sam ne zmore zapolniti tiste praznine, kjer bi morala biti obvezno postavljna druga kitara. Besedila so osebna in se v večini vrtijo okrog smiselnosti ter vprašanj našega obstoja. Še kar uredu! Ovitek je skorajda v celoti bel, če izpustimo nežno-modrega možiclja, ki se ves zdolgočasen pojavlja z vsako stranjo bookleta, skupaj s fotografijami benda. Ravno tako kot glasbi majka druga kitara, manjka na ovitku nekaj kar bi bilo za poslušalca/kupca privlačnejše. Nekje sem prebral, da so si fantje med tem časom že dobili še enega kitarista, tako da sem prepričan, da bo naslednja plata kaj več kot tri-kratno poslušanje!