Mi je kar malce nerodno, da pišem šele prvi review za tako dober in 'hard-working' bend kot so How Water Music. Kljub temu, da fantje redno kujejo nove plate, so bile redke tiste s katerimi sem se otipljivo srečal, nazadnje kakih 5 let nazaj, ko je bila v igri še odlična ''Forever and counting''. Moram reči, da sem njihov starejši material dosti več prepošlušal, čeprav nikoli ne na neki fanatični ravni, pač pa je vedno šlo za določena obdobja, ko so precej ustrezali ozadju. Med tem časom so se že poslovili od svoje zibelke No Idea Records in izdali že tretjo ploščo na krepko večji Epitaph Records. Zdaj ne bom rekel, da so s to potezo izgubili svoj čar ali kaj podobnega, mogoče le respect tistih, ki pljuvajo po 'punkrock' industriji. Na ovitku skače v oči nalepkica, ki pravi ''The best punk band of the last decade doesn't disappoint with their sixth full-length'' in čeprav gre predvsem za tržni trik, je v tem tudi nekaj resnice. ''The new what next'' leti namreč daleč stran od razočaranja in v svojih +40 minutah pokaže vse tisto, zaradi česar je njihovo ime pogosto na listi najboljših. Gre za melodičen kolač rocka, punka in hardcora, ki kljub grobemu petju (ki ni več tako grobo kot včasih) ostaja lep in nikakor agresiven. Počasen tempo bobnanja se prepleta z drvečim, medtem ko opažam, da bas linije niso več toliko v ospredju kot včasih, ampak dajo več poudarka na kitarske melodije. Še najbolj mi je všeč komad ''Keep it together'', ki je za razliko od drugih rahlo temačen, drugače pa imamo opravka predvsem z veselo in emocionalno glasbo, ki v svoji nepocukranosti oddaja otipljivo iskrenost. Besedila so kot kratke zgodbe, ki rišejo avtorjevo notranjost v različnih situacijah skozi življenje in so podkrepljena še z raznimi risbicami, nekaj pa je tudi fotografij benda. Vse skupaj zelo, zelo nice in če ste bili kdaj fani, mislim da ne boste razočarani. Tipi namreč še vedno delajo tisto živo, energično in originalno godbo, ki se prileže tako v avtu, kot tudi za lahko noč ali dobro jutro. (07/10/2004)