Tu imam moderen ameriški metalcore bend z najbolj bednim naslovom albuma kar sem jih kdaj prebral in glasbo, ki bi jo lahko opisal kot tipičen ameriški metalcore z emo/chaotic-mosh izmenjavo in besedili o ljubezenskih razmirjih, ki se končajo z rano na srcu. Nežnejša plat From Autumn to Ashes z lepim petjem in okusnimi melodijami ali akustičnim pristopm mi je sicer vseč in me povrh še spominja na Falling Forward, (včasih celo na Serene) a ko pride do brezglavega in kotičnega moshmetala pade vse skupaj v vodo. Če mene vprašate bi metalsko plat odstranil in pustil samo nežnejšo plat oz. tisto v čemer so From Autumn to Ashes spretnejši. Komadi se spreminjajo iz lepih umirjenih balad do hitrih metalskih izbruhov z blackmetalskim piljenjem kitar in isto velja tudi za vokal ki je enkrat lepo pojoč, drugič ostro kričeč, tretjič govoreč, četrtič kruli, za konec pa dodajo še čudovito žensko petje v stilu Alanis Morissette kar ubistvu ustvari 2 najlepši minuti tega albuma. Ovitek mi je v celoti precej vseč saj ima v notranjosti lepo urejene tekste, prednja stran pa nosi napol sežgano fotografijo ženske s pepelom, krvavimi madeži, itd., kar se morda sedaj sliši totalno bedno a izgleda kar uredu pa še ujema z imenom benda. Kot sem že rekel, metaliziranost dolgočasi in mori, drugače pa niti ni tako slab album. Mogoče naslednja plata?