Mlad nizozemski bend, ki se je s svojim prvim izdelkom zasidral na Beniihana Records in tako približal svoje misli, ideje, poglede folku po vsem svetu. Prijateljstvo, poznanstvo in komunikacija jih je nesla vse tja do Slovenije in še naprej in tukaj držim s trudom napolnjeno čašo, ki že nestrpno čaka, da jo nekdo izprazne. Fantje preigravajo kaj drugega kot metalcore, ampak se za razliko od svojih bratov in sester na založbi, pogosteje poslužujejo emocionalnih izpadov, mosha pa praktično ni. Lahko bi jih označil tudi kot kaotičen hardcore in nihče se nebi pritoževal. Tempo je počasen ali srednje hiter, vokalist pa uporablja obupano kričanje, ki ga večkrat zamenja malce čudaško petje, katerega sem že slišal pri Oil. Zanimivo, kajti če bi Fetch opustili svojo metalno nagnjenost bi verjetno zveneli precej slično svojim rojakom Oil. Besedila so čustvena in dokaj zmedena za kar še dodatno poskrbi mešanje ročne pisave in raznih izrezkov, vse eno čez drugo, da ti na kocu ni več nič jasno. Vsako besedilo vključuje še kratek namig tipo ''You could be enjoying at this moment'', ''Love needs teaching'', ''Shouting is no act'' itd., ki se bolj ali manj očitno nanašajo na vsebino iz besedil. Booklet izgleda kot zmešnjava oz. packarija nekoga, ki ne ve točno kaj hoče, ampak ok, važno da se stvar ujema s teksti. Soliden mini!