Evo, dva nemška benda z besedo 'fear' v imenu in glasbo, kjer hardcore udari z metalom. Prvi pričnejo Fear My Thoughts in že takoj povejo, da so dosti poslušali ''Sloughter of the soul'', medtem ko s komadom ''Kid chic'' niso več tako švedski, pač pa gredo v malce bolj kaotične metalcore vode ali pa zaigrajo lep, umirjeno-zasanjan inštrumentalec kot je ''War glowing oil''. Niso slabi! Glasba je dobro razgibana in metalsko izživljanje kitar v ''Perfect hero'' totalno ubija, ampak v besedilih bi se vseeno lahko malce bolj potrudili. Že pred leti, ko sem pisal recenzijo za njihovo prvo izdajo, sem napisal, da so besedila na nivoju old school hc bendov in tudi danes ne morem reči nič drugega. Fantje bodo te dni izdali svoj novi full-length na LifeForce in me kar zanima kako se bodo tam odrezali. In sedaj še k boljši polovici zgoščenke, kjer ružijo Fear is the Path to the Dark Side - moj najlubši bend zadnje leto. Fantje nanizajo 5 komadov in vsi so bili posneti v istem obdobju kot plata ''Only the dead have seen the end of war'', tako da bistvenih sprememb ni. Počasno, rušilno, navzdol-uglašeno, temačno in metalsko, kot če se bi Unruh spojili z Acme. Močno in neusmiljeno, da te kap, kot tudi kričanje v nemščini. Res škoda, da so se kmalu za tem splitom razšli. Toliko o tem. Naj vas ne zavede ovitek, ki izgleda kot poceni poigravanje z layerji, kajti znotraj sta dva odlična benda, eden je nažalost že raspadel, drugi pa zaenkrat še veliko obeta. (06/04/04)