Evo, dva nemška benda z besedo 'fear' v imenu in glasbo, kjer hardcore udari z metalom. Prvi pričnejo Fear My Thoughts in že takoj povejo, da so dosti poslušali ''Sloughter of the soul'', medtem ko s komadom ''Kid chic'' niso več tako švedski, pač pa gredo v malce bolj kaotične metalcore vode ali pa zaigrajo lep, umirjeno-zasanjan inštrumentalec kot je ''War glowing oil''. Niso slabi! Glasba je dobro razgibana in metalsko izživljanje kitar v ''Perfect hero'' totalno ubija, ampak v besedilih bi se vseeno lahko malce bolj potrudili. Že pred leti, ko sem pisal recenzijo za njihovo prvo izdajo, sem napisal, da so besedila na nivoju old school bendov in tudi danes ne morem reči nič drugega. Fantje bodo te dni izdali svoj novi full-length na LifeForce in me kar zanima kako se bodo tam odrezali. In sedaj še k boljši polovici zgoščenke, kjer ružijo Fear is the Path to the Dark Side, moj najlubši bend zadnje leto. Fantje nanizajo 5 komadov in vsi so bili posneti v istem obdobju kot plata ''Only the dead have seen the end of war'', tako da bistvenih sprememb ni. Počasno, rušilno, navzdol-uglašeno, temačno in metalsko, kot če se bi Unruh spojili z Acme. Močno in neusmiljeno, da te kap, kot tudi kričanje v nemščini. Res škoda, da so se kmalu za tem splitom razšli. Toliko o tem. Naj vas ne zavede ovitek, ki izgleda kot poceni poigravanje z layerji, kajti znotraj sta dva odlična benda, eden je nažalost že raspadel, drugi pa zaenkrat še veliko obeta. (06/04/04)

Pred sabo imam eno najboljših plat lanskega leta in po dolgem, dolgem času nemški izdelek, za katerega lahko rečem, da me je pustil brez besed. Nazadnje som to doživel, ko je bil Lifeforce še v planicah in so po nemčiji terorizirali Morser, Systral, Deamon's Jaded Passion in podobni, te dni pa bi to pripisal Fear is the Path to the Dark Side. Bend obstaja že kar nekaj časa, svojo pravo podobo pa je dobil šele s prihodom starega mačka Bernd-a, ki je včasih kričal za Stack in fura odlično založbo Scorched Earth Policy, na kateri je med drugim izšla tudi tale mojstrovina. Slišal sem govorice, da je svoj čaš igral z njimi bobne tudi Alexei (nekoč bobnar pri Catharsis, danes pri Walls of Jericho), ampak tukaj njegovega imena ni, tako da nisem prepričan. Kakorkoli že, na plati je 8 komadu in eden za drugim rišejo nasmeh na mojem obrazu in me ne pustijo mirovati. Kot temna, počasna, navzdol uglašena zver, ki si utira svojo pot skozi mesto in ruši vse pred sabo. Zares srahljivo peklenska zadeva, ki mi jo bi bilo malce nerodno označiti kot metalcore, tako da bom rekel kar death'n'roll. Gre namreč za tisto vrsto nemškega metalcora, na katerega so danes že vsi pozabili. Pogubno in apokaliptično za popizdit! Besedila so vsa v nemščini, ampak glede na naslov predvidevam, da gre za politične teme. Ehh...plato bi lahko hvalil še cel dan in še zmiraj ne bi prišel do konca, tako da bom kar končal. Če ste bili kdaj fani starih nemških metalcore bendov (Acme, Systral, Morser, Carol, Zorn, itd) ne morete mimo te plošče! Fantastično! (30/03/04)