Uff, pisat recenzijo za tole plato pa ni noben mačji kašel! Zgoščenka namreč ponuja nad eno uro počasi se premikajoče in skorajda (včasih) boleče godbe, kjer se štirje komadi povspnejo nad deset minut, dva od teh skoraj 15 min. Ja, dokaj obilna pošast, katere se s težavo lotiš poslušat, a ko se igranje enkrat prične te v hipu posrka v svoje temačne globine. Komade gradijo na težkih izbruhih distorzije, ki kot vsemogočen val energije ruši vse pred sabo, na srečo pa je tu tudi protiutež jezi in takrat nastopijo eterični trenutki, ki človeka s svojo temačno lepoto popolnoma hipnotizirajo. Teh trenutkov je tu gor kar nekaj! Vokalist se poslužuje gorobega kričanja a se razkrije le pri težko metalnih izbuhih, kot dodatek že zadostni rušilnosti bobnarja in kitar, medtem ko se basist s svojimi zajetnimi linijami giba dokaj svobodno in prispeva glasbi še dodatni hipnotičen učinek. Kot da bi zmešal skupaj moč/temačnost Cult of Lune, lepoto Isis in čudačnost Neurosis, čeprav bi rekel da so Fall Time klasa zase, kar je s časom bolj in bolj očitno. Vse je odigrano premišljeno in brez časovne omejitve, s česar sklepam, da so morali kar pridno garat za tole zgoščenko. S komadom ''Dead and buried (No.1)'' poskušajo nekaj drugega in se močno približajo stilu, ki so ga patentirali Botch, v inštrumentcu ''Sonata'' pa se poslužujejo le akustičnih kitar. Besedila so osebne narave in se mi zdijo uredu, čeprav je malce preveč besed v stilu ''...the sky turned black and the woods turned red cause i've killed the angel who loved me...'' in tako naprej. Drugače pa zanimiva izkušnja s tole različico kome! Na njihovem mestu bi sicer odstranil par komadov kajti 62:26 min je več kot preveč, ampak itak so vsi odlični, tako da je verjetno že prav, da so zbrani na eni zgoščenki. Fani Isis, Neurosis, Cult of Luna in podobnih nosačev teme, vsekakor ne bi smeli prezreti te plate!