To bo ena tistih zgoščenk, ki se pritihotapijo v mojo sobo in ne vem točno kako in kaj z njimi. Gre za mehiški trio s precej bednim imenom, ter glasbo, ki zveni kot hiter new school hardcore z občasnimi tough-guy izpadi. Prvi komad prične s čudaško-dolgočasnim 3 min dolgim introm, ki ga končno prekinejo chugga chugga kitare in se začne dreti kitarist s svojim silaškim vokolom. Nič kaj bleščečega, ampak na srečo kmalu pospešijo tempo, za mikrofon pa skoči dekle z besnim kričanjem. Pri tem ostanejo še v naslednjih dveh komadih, ki sta solidna in nimam ravno kakšnih pripomb. Heh, nisem niti opazil, da jim tempo stavi ritem mašina. Na ovitku si lahko kar predstavljate katero žival so dali, besedila pa so malo v njihovem jeziku, malo v angleščini, ampak važno je, da vemo kaj hočejo povedati - slepota od sovraštva, podiranje mej, življenje s strahom. Zgoščenke s samo tremi komadi niso bile nikoli moja stvar, če le ni slo za res nekaj fantastičnega, na žalost Doverman niso v tej kategoriji. (13/05/2004)