Candirija je ameriška zasedba, ki po mojem mnenju najbolj perfektno druži vplive metala, jazza, hip-hopa in hardcora v eno celoto. Tipi sicer nimajo kake hude konkurece, pač zato ker ni dosti bendov, ki bi bili glasbeno tako odprti in obenem vešči takšnemu podvigu, tako da lahko skorajda brez problema rečem, da jim v tem kar delajo ni para. CD-jka ponuja nad eno uro kompleksnega preigravanja, ki se iz komada v komad spreminja in vedno išče nekaj novega. Rifi so zamotani in totalno zlomljeni, bobnar svoj ištrument skorajda zgladi s tlemi, basist satlno nekaj po svoje, kitare žagajo v pravem pomenu, itd. itd...vsak inštrument posebej ima svoje trenutke in obenem ni nikoli odsoten. Včasih stvar tako zakomplicirajo (v jazz-ovskem smislu), da se bolj nebi dalo, ampak pri tem nikoli ne izgobijo tal pod nogami, temveč vse skladno s komadom. Jazz vložki so totalno fantastični in skorajda vedno končajo v hudem metalskem izbruhu. Ja, tipi so glasbeno resnično kos vsemu! V treh komadih malce za-hip-hop-ajo ampak imajo neke čisto svoje, bolj temačne podlage ali pa kar žagancijo, tako da so ti komadi ravno tako dobri, če ne še bolj poslušljivi! V komadu 'Opossing meter'' se poskušajo tudi z neko vrsto temačnega ambient-drum'n'bass-a drugače pa se skozi zgoščenko sliši še didgeridoo, keyboard, ksilofon, trobenta, razna tolkala, itd. Me prav zanima koliko časa jim je vzelo za vse to posnet? Edino kar bi lahko bilo boljše je kričeč vokal, ki je na trenutke malce preveč grob, da ne rečem popačen. Vsako besedilo posebej se deli na poglavja, ki se stopnjujeno glede na spremembe v komadih...vsa so precej obširna, vsebina pa ne preveč jasna. Ovitek je opremljen s temnejšimi barvami in prikazje navzven nekaj kar bi lahko bilo vesolje in mi deluje malce dolgočasno. Mah, sploh se ne sekiram, kajti noter je tisto čemur jaz pravim mojstrovina prve klase. Huda zadeva!