Tale kos plastike so mi dali fantje iz Anodyne, ko so ružili v Kranju in glede na to, da imajo v Avorzi prav oni prtse vmes sem pričakoval nekaj podobno bolečega, čeprav spet ne tako bolečega kot v resnici to je. Gre za nekakšen odpičen industrijski noisecore projekt s prepletanjem bolečih industrjskih zvokov, nečloveških bitov, bas distorzije in občasnega strupenega kričanja ali oddaljenih manipuliranih pogovorov. Enkrat zvenijo kot hrup upočasnjo podirajočih se stavb, drugič kot preskakovanje zgoščenke, in potem se umirijo a kaj ko kmalu za tem že spet bruha elektrika, medtem ko so bas linije zamotane a nič manj prijazne živcem. Zelo temačna in hladna zadeva s poslušljivostjo ravno na meji, kjer že moreš biti iz močnega testa, da se prebiješ do tiste oddaljene petnajste minute, kolikor vse skupaj traja. Iz ovitka izvemo le naslove komadov in pa dva kontaktna e-naslova, vse ostalo pa za enkrat ostaja skrivnost. Nekaj kar ni za vsak dan in zdaleč ne za vsakogar.