Split 7'' z dvema predstavnikoma bolečine v glavi po francisko. Bom kar pričel z grinderji Retch, katere sem spoznal na 'City of' festivalu letos poleti. Gre za tričlansko zasedbo z basistom, kitaristom, kričečim/krulečim vokalistom, ter ritem-mašino, kot nadomestek bobnarja. Skupaj nažigajo dokaj tipičen in preprost grindcore, kjer enkrat zvenijo bolj crustersko, drugič metalsko, vedno pa dokaj neprijazno, temačno in apokaliptično. Moram reči, da so bobenski udarci dobro sprogramirani in po pravici povedano niti nebi opazil, da gre za ritem mašino, če to ne bi prebral oz. videl na lastne oči. Odigrajo štiri komade s teksti o pokvarjenosti, pohlepu in ignoranci človeka in že je tu bend iz druge strani, ki sliši na ime Aven. Ravno tako trojica iz Francije, ki pa za razliko or Retch ima bobnarja, glasba pa je počasnejša in meni osebno bolj naporna. Nekakšna francoska različica Neurosis, s kričečim vokalom, kompliciranim bobnanjem, ter znižanimi kitarami, kjer je eden rif temnejši in bolj poguben od drugega, vse dokler ne zadušijo še zadnjega žarka svetlobe. Eden 5 minutni komad in gramofonska ročica se uleže na svoje mesto. Aven podajo le najvažnejše podatke, ter koncertno fotografijo in zopet se zaprejo tja, kjer nihče nič ne ve o njih. Vse skupaj pride v preprostem in precej dolgočasnem ovitku, fotokopiranim v črnobeli tehniki na navaden prepogljiv list papirja. Oba benda sta solidna, čeprav so mi Retch čisto malce ljubši!