Vsako poletje se pohorske frate odenejo v rdeč plašč. V dolgih poletnih dnevih na posekah obsijanih s soncem cvete ciproš. Tako je ciprje z domačo besedo s severnega pobočja Pohorja imenoval tudi ruški pesnik Janko Glazer (1893-1975). Simbolika izražena v njegovi pesmi CIPROŠ (Nova obzorja 1948) nas je navdihnila, da smo naše društvo poimenovali s tem imenom. Kot po boleči izgubi ostane "samo še skrita rana - kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo še ciproš"*, tako je za odpisane knjige samo še eno mesto - bukvarna. *(Janko Glazer, O ciprošu, fratah in še čem, Planine ob meji, 1962)